Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Er Nan Ve I Gem Ubibilo Nyian Kpishi Nahana?

Er Nan Ve I Gem Ubibilo Nyian Kpishi Nahana?

Er nan ve i gem Bibilo nyian kpishi nahana? U nenge wer Ubibilo mba i sember geman la mba wasen ior u kaven Bibilo shin mba yangen ior u kaven i? Aluer u time sha mhii u Ubibilo mban yô, u hemba fan kwagh u u ôr sha a ve ve a lu vough yô.

Nahan kpa, kwagh u hiihii yô, ka an yange nan hii ngeren Bibilo, man lu hanma shighee?

BIBILO I YANGE I HII NGEREN LA

Bibilo jimin cii ngi ker avegher ahar. Vegher u hiihii la ngu a ityakerada i kiriki 39. I cii ka “akaaôron a Aôndo” a lu ker ye. (Mbaromanu 3:⁠2) Aôndo yange na nomso mba civir un sha mimi jijingi na ve ve nger i ye. I nger i ken atô u anyom 1,100, hii shighe u shi anyom 1513 u a mar Yesu la, zan zan va shi anyom a 443 u a mar un la. Yange ve hemba ngeren i ken zwa Heberu. Sha nahan yô, se mba yer vegher u Bibilo ne ser, Ruamabera u ken Zwa Heberu; mbagenev mba yilan un ér Ikyuryan i Tse.

Vegher u sha uhar la di ngu a ityakerada 27. I kpa ka “kwaghôron u Aôndo” a lu ker ye. (1 Mbatesalonika 2:13) Aôndo yange na mbahenen mba Yesu mba mimi jijingi na ve ve nger i ye. Ve nger i hen anshighe kpuaa, er anyom 60 nahan, hii ken inyom 41 zan zan inyom 98 la. Yange ve hemba ngeren i ken zwa Grika, sha nahan yô, se mba yilan vegher u Bibilo ne ser Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika; mbagenev mba yilan un ér Ikyuryan i He.

Ityakerada i 66, i Aôndo a ne i nger ne cii kohol ka Bibilo​—⁠loho u Aôndo a tindi hen uumace yô. Kpa er nan ve yange i gema Ubibilo mbageneve? De se time sha atôakyaa a vesen a atar ne.

  • Sha er akuraior kposo kposo aa fatyô u ôron ken ijô ve yô.

  • Sha er a sôr akaa a mba hiden ngeren Bibilo yange ve nger shami ga la, nahan a hide a kwagh u yange i hii ngeren ken Bibilo la her yô.

  • Sha er a sôr i a nger sha gbenda u ior ve lamen ainge la yô.

Nenge ase er atôakyaa ne yange na ve i gema Ubibilo mbagenev uhar sha ayange a ngise la yô.

 BIBILO I KEN ZWA GRIKA I I YER ÉR GREEK SEPTUAGINT (SEPTUAJINTA) LA

Shighe u shi anyom 300 cii a mar Yesu la, Mbayuda mba timen sha akaa a ken Ruamabera hii u geman Ruamabera u ken Zwa Heberu la ken zwa Grika. I va hingir u yilan Ruamabera u ve gema ne ér Greek Septuagint (Septuajinta). Er nan ve yange ve gema i? Lu sha u i wase Mbayuda kpishi mba sha shighe la mba ve lamen zwa Heberu ga, kpa lu zwa Grika la, ve za hemen u ôron “icighanruamabera” yô.​—⁠2 Timoteu 3:⁠15.

Septuajinta ne shi yange wase ior umiliôn imôngo mba ve lu Mbayuda ga, mba ve lamen zwa Grika la hingir u fan kwagh u Bibilo i tese yô. Sha nyi gbenda? Profesô ugen iti na ér W.  F.  Howard, yange kaa ér: “Hii ken inyom i 50 la je, Septuajinta hingir Bibilo i i ôron ken Côôci i Mbakristu, i mbamishen mba ve due ker la lu zenden pasen kwagh ken ushinagoge, ‘tesen ken ruamabera ér Mesiya lu Yesu’” yô. (Aerenakaa 17:​3, 4; 20:20) Orgen u timen sha akaa a ken Bibilo yô, F.  F.  Bruce, kaa ér kwagh ne lu ityôkyaa i môm i yange na ve kera ngôôr ga tsô kwagh u Septuajinta due Mbayuda mbagenev kpishi ishima yô.

Yange mbahenen mba Yesu mba ngur zuan a ityakerada i Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la yô, ve magh i sha Septuajinta, u i nenge ken Ruamabera u ken Zwa Heberu ve i gema la, maa hingir Bibilo jimin, i se lu a mi nyian ne.

BIBILO I KEN ZWA LATIN I I YER ÉR LATIN VULGATE LA

Yange i nger Bibilo jimin cii i bee anyom nga karen er 300 nahan yô, orgen u timen sha akaa a ken Ruamabera, iti na ér Jerome, gema Bibilo igen i i va hingir u yilan ér Latin Vulgate la. Kpa cii man shighe ne yô, i vande geman Ubibilo mbagenev ken zwa Latin. Nahan shi ityôkyaa i geman Bibilo igen ken zwa la lu nyi? Takerada ugen (The International Standard Bible Encyclopedia) kaa ér, Jerome yange soo u sôron “asember a i gema sha lan, man a i nger shami ga je lu ashe tugh ga la, shi dughun a yange i seer la kera, shi hiden ngeren a yange i hungur la.”

Jerome yange sôr akaa la ajiir kpishi ken Bibilo. Kpa shighe kar yô, mbahemenev mba aduaav er kwagh u vihin ganden ave! Ve yôô ér ka Bibilo i Vulgate u ken Zwa Latin la tseegh i lumun a mi ye, shi ve zer ôron nahan anyom uderi imôngo! U Vulgate ma wase ior mbafan zwa Latin ga u kaven Bibilo la yô, gema lu takerada u or môm kpa nana fatyô u kaven ga, sha ci ken masejime yô, ior kpishi sha shighe la fa zwa Latin ga kuaa.

 I GEMA BIBILO KEN IJÔ IGEN WUEE

Hen shighe ne, ior za hemen u geman Bibilo ken ijô igen kpaa​—⁠er Bibilo i i yilan ér Syriac Peshitta, i yange i samber wuee hii ken inyom i 400 va ken inyom i 500 la nahan. Kpa lu zan zan, ka ken atô u iaven i inyom i 1400 va ken inyom i 1500 la i va due a igbenda i he i geman ruamabera sha u ior kpishi mba ve fa zwa Latin ga la ve lu a Bibilo ken zwa ve u ityôô ye.

Shighe u va kera shi ica ga u a nyôr ken inyom i 500 la, orgen u i yilan un ér John Wycliffe yô, hii u keren gbenda u ior a de u suur sha Bibilo i ken zwa Latin, u i de u lamen kuaa la yô. Yange gema Bibilo ken zwa Buter, u ior mba ken tar na vea fatyô u kaven wang yô. Shi ica i gbe ga yô, orgen, iti na ér Johannes Gutenberg, due a ikyekye i gberen ityakerada, nahan kwagh ne bugh mbatimen sha akaa a ken Bibilo gbenda u gberen shi samber a Ubibilo mbagenev ken ijô kposo kposo, i i lamen i ken veghertar u Yuropa la zan zan nyian yô.

Yange mba ngur geman Ubibilo kpishi ken zwa Buter yô, mbapuunakaa gba pinen ityôkyaa i i ne ve i lu geman kposo kposo ken zwa Buter yô. Orbuter ugen ken tar u Ingila, u tesen kwaghaôndo ken atô u iaven i inyom i 1700 va ken inyom i 1800 yô, iti na ér John Lewis, yange nger ér: “Shighe ka una karen yô, asember a i lamen ma zwa a mi la a ya tsegh shi a taver u kaven, sha nahan yô, gba hange hange u a hide a nenge sha Ubibilo mba tsev mba yange i gema la, a sôr ve a nger er i gem lamen la, sha er kov u hegen ne ua kav yô.”

Nyian ne, mbatimen sha akaa a ken Bibilo hemba mban sha ian i injaa i hiden nengen sha Ubibilo mba yange i gema ve tsuaa tsuaa la cii. Ve hemba kaven ijô i yange i hii ngeren Bibilo ker la hegen, shi mba a ityakerada i Bibilo i yange i nger sha ave tsuaa la, i i sember zuan a mi yô. Nahan kwagh ne wase ve u fan kwagh u yange i nger ken Bibilo sha hiihii la vough.

Sha nahan yô, Ubibilo mba i sember geman mbara mba a inja kpishi. Nahan kpa, gba u se wa ikyo sha kwagh u Ubibilo mban mbagenev. Kpa aluer mba ve hidi ve sôr ve ve nger mbara er nahan sha ci u Aôndo doo ve ishima sha mimi yô, se fatyô u zuan a mtsera ken tom ve la kpishi.