Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Er U Fatyô u Zuan a Iwasen ken Ikyo i Wan I Aôndo la Yô

Er U Fatyô u Zuan a Iwasen ken Ikyo i Wan I Aôndo la Yô

Aôndo gba iyol yase ne a tahav mbu kpiligh iyol tsung mbu been ivav. Shighe u ivav i tende se iyol shin se poso iyol gayô kwagh a kom se iyol yô, Johns Hopkins Medicine kaa ér, iyol yase ka i er tom a “kwagh u kpelegh kpelegh u ken iyol, u i er un sha u a been avav a vesen man a kiriki la.” Maa fese je iyol i er kwagh sha u yangen awambe u duen, shi i sôr avav la, shi i na awambe a pupuu la tahav.

NENGE: Aluer Orgban wase er iyol yase sha gbenda u ia fatyô u been avav yô, se fatyô u lun a vangertiôr ken ityendezwa na i a er ér una wase se u sôron avav a ken ishima la gaa? Orpasalmi yange nger ér: “Ka A sôr mba asema a vihi ve tsung la, A kange ve avav.” (Pasalmi 147:3) Kpa aluer u ngu yan ican ken ishima sha kwagh u a lu zan we iyol hegen shin sha kwagh u a er u a kar ken ijime la yô, u lu a vangertiôr wer Yehova una kange u avav hegen man ken hemen nena?

KWAGH U BIBILO I TESE SE SHA KWAGH U DOOSHIMA U AÔNDO YÔ

Aôndo er ityendezwa ér: “De cie ga, gadia M ngu a we; de enger kenger sha mcie ga, gadia Mo M ngu Aôndo wou, M taver we, shi M wasen we.” (Yesaia 41:10) Or ka nana fa ér Yehova wa nan ikyo yô, nan lu a bemshima shi nan lu a tahav mbu nôngon a mbamtaver kposo kposo. Apostoli Paulu yila kwagh ne ér, mpeveryol u ken ishima, “bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii” la. Shi Paulu kaa ér: “M ngu a agee a eren akaa cii je ken Un u A taver mo ne.”—Mbafilipi 4:4-7, 9, 13.

Avur a Ruamabera wase se u lun a jighjigh u nan ken uityendezwa mba Yehova, sha kwagh u mlu u uumace u ken hemen la. Ikyav i tesen yô, Mpase 21:4, 5 (u i nger ken peeji u dondon ne) ôr se kwagh u Aôndo una er la man er i hii ve se fatyô u nan un jighjigh ér una er kwagh shon la yô:

  • “Una ese [ior] mliam sha ashe kera cii.” Yehova una bee a ican i yan man ishimanyian yase cii, kua mbamzeyol mba alaghga mbagenev a nenge ér ka mba vesen ga la je kpaa.

  • “Un u A tema sha ikyônough ki torough” ken iengem i sha la, Tor u Uhembanagee, u igbetar cii, una er tom a agee man tahav nav u yangen ican shi una na se iwasen i kwagh a gbe se a mi la.

  • Yehova na se ibumun ér uityendezwa nav ka mba ‘jighjigh man ka mba mimi kpaa.’ Inja na yô, er a lu Aôndo u mimi yô, una kure uityendezwa nav keng a bunde ga, sha ci u iti na.

“Una ese ve mliam sha ashe kera cii, ku ua kera lu ga, shin ijungwen shin mliam shin ican kpaa ia kera lu je ga, gadia akaa a tse la kar kera. Un u A tema sha ikônough ki torough la kaa er: Nenge M ngu geman akaa cii hingir a he. Shi A kaa er: Nger, gadia akaaôron ne ka a jighjigh man ka a mimi kpaa.”—Mpase 21:4, 5.

Igbetar i se nengen a mi ne man Bibilo ve pase mlu man aeren a Ter wase u sha la. Er igbetar ka i mgbegha se u hingir azende a Aôndo nahan kpa, Bibilo yô, gema loho se jighilii ér: “Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.” (Yakobu 4:8) Aerenakaa 17:27 kaa ér: Ngu “ica a hanmô wase ga.”

Er u tôô shighe u lu henen kwagh u Aôndo shi u lu fan un la, u seer lun a vangertiôr wer, ka “Un A lu koson” we shin a nengen sha a we ye. (1 Peteru 5:7)

Nenge ase kwagh u er Toru, u a lu ken tar u Japan ne. Yange lu ngô na, u lu Kwasekristu la yese un ye, nahan kpa va ganden yô, za kohol yakuza, mzough u mbaeren tswam u i yer ér, Japanese Mafia la. A kaa ér, “yange m na jighjigh mer, Aôndo kôrom ihyom shi m nenge mer, lu Aôndo wuan mo ior, sha u tsahan mo ye, hemban je yô, mba doom mo ishima mbara.” Toru ôr sha mimi nahan ér, er un lu ken mzough u bo, man ape ior henen kwagh sha inja ga yô, un hingir “u wan tswam shi kunya kôron un a or ga.” A umbur kwagh u yange wa ishima u eren yô a kaa ér, “Shighe u m lu gumor la m soo u wuan or u nan dugh iti nan hembem yô, man wuan iyol yam, sha er iti yam ia za gwa yô.”

 Nahan kpa, Toru vea kwase na Hannah mba va henen Bibilo kera yô, Toru gema uma na man mlu iyol na sha gbenda u vesen. Hannah kaa ér, “yange m nenge er nomom gema inja yô, sha ashe am je.” Hegen, Toru ôr a vangertiôr ér: “Aôndo ngu u kwagh a gbe un sha kwagh u hanma wase tsung yô. A soo ér mô wase môm kpa nana kpe ga, shi a kegh iyol u den mba ve er akaabo kpa ve gem ishima sha mimi la a kwaghbo ve. Ka a kegh ato u ungwan akaa a se fatyô u ôron or môm ga saa un tseegh la, kua akaa a orumace môm kpa nana kôrcio u fan a ga la kpaa. Ica a gba ga tsô, Yehova una bee a mbamzeyol, man ican kua mnyoon cii kera. Hegen je kpa, ngu wasen se sha igbenda i se ver ishima ser una wase se sha mi cuku tsô kpaa ga yô. Shighe u se vôr yô, ka a wa se ikyo shi a soo se kpaa.”—Pasalmi 136:23.

Er kwagh u er Toru la a tese nahan, ka sea fa ser Aôndo una fatyô been a akaa a vihin tsung a a eren se la cii shi una ese se mliam sha ashe kera cii shi ica ia gba ga tsô, una er kwagh ne yô, kwagh la a na se vangertiôr sha mlu u ken hemen tseegh tsô ga shi ka a wase se u lun a uma u dedoo hegen kpaa. Sha mimi yô, ken tar u ican i dumbur shimi ne je kpa, se fatyô u zuan a mtsera ken ikyo i wan i Aôndo la.