Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITINEKWAGH I TAMEN | SHIGHE U OR WOU NAN KPE YÔ

Er u Sur Or u Nan Lu Zungwen la Ishima Yô

Er u Sur Or u Nan Lu Zungwen la Ishima Yô

Ma shighe ngu u yange u nenge or u dondon ya a we nan lu vaan ku kpa u fa kwagh u u er ga yôô? Ashighe agen yô, alaghga se fa kwagh u se ôr shin se er jighilii ga, maa se gba den kera tsô. Kpa akaa nga a se fatyô u eren sha u wasen nan yô.

Ashighe kpishi, ka i gba u se za hen nan se za ôr ankwagh tiônôô u taver nan ishima. U tesen ikyav yô, se fatyô u kaan a nan ser, “Via m sugh u sha kwagh u a er u ne.” Sha ajiir agen yô, u kuven or shin ovur nan uwegh sha kwende tseegh kpa ka gbenda u dedoo u tesen wer kwagh u nan gba u ishima. Aluer nan soo u ôron kwagh yô, kegh ato a nan sha gbenda u tesen wer mhôônom kôr u a nan. U hemban cii yô, er kwagh u wasen tsombor u or ve nan sar ku la. U fatyô u wasen ve ityom i hen ya i ve lu fantyô u eren ga la, er iweryôron shin u nengen sha mbayev nahan, gayô wasen ve u eren akaa sha kwagh u kuugh, aluer ka iwasen i ve soo la yô. Akaa ne aa hemba lun ve a inja a nyityô kwagh i doon tsung i ma u er ve la cii.

Shighe a karen yô, u fatyô u lamen sha akaa a dedoo a or u nan u a saa ku la yange nan eren shighe u nan lu uma yô. Iliam ne ia fatyô u hômon nan je kpaa. Ikyav i tesen yô, kwase ugen u i yer un ér Pam yô, nom na, Ian, kpe anyom kar kuma ataratar hegen. A kaa ér: “Ashighe agen ior ka ve ôrom akaa a dedoo a  nomom Ian yange er, a m fa kwagh sha mi ga yô, man kwagh ne ka a na i saan mo iyol kpishi.”

Mbatôvon sha akaa kaa ér ior kpishi ku ka ua er ve yô, azende a ve a sue ve shi a wase ve kpishi sha hiihii la. Kpa ica i gba ga maa azende a ve shon a hide a yem u eren akaa a ve, ve kera umbur mbamgbe mba ior mba ve zungwen la ga. Sha nahan yô, nôngo zaan za sôron ijende you i ku u er nan la hanma shighe cii. * Ior kpishi shighe ngu a kar gôgônan kpa ku u or ve u lu a de u vihin ve ga, nahan ka a za ve inya hen shighe ne yô, i doo ve tsung.

Nenge ase ikyav sha kwagh u yange er Kaori, gumkwase ugen ken tar u Japan yô. Ngô na yange saa ku, tsa kuma inyom i môm man iwer itiar, maa anngô na u kwase u vesen shi kpe. Nahan Kaori lu ken ishimavihin tsung. Kpa kwagh er doo yô, azende a na a mimi za hemen u suen un. Môm ken azende na shon lu Ritsuko. Ngu vesen a Kaori ica, kpa yange ya ijende a na kôôsôô. Kaori kaa ér: “U ôron kwagh sha mimi yô, yange doom u lun ijende na ga cii. Sha ci u yange m soo mer orgen nana kar a tôô ian i ngôm la ga, shi m hen mer or kpa nana fatyô ga. Nahan kpa, gbenda u Mama Ritsuko eren kwagh a mo la na yô, m hingir u lun kôôsôô a na. Hanma kasua se due kwaghpasen imôngo shi se za mbamkombo mba Mbakristu imôngo. Yange a lôhôm ér m va se ma tii, shi a due a iwer se ya, shi a ngeren mo uwashika man ukaade. Ieren i Mama Ritsuko i dedoo la yange i wasem kpishi.”

Ngô u Kaori kpe kuma anyom pue kar ahar hegen, man nyian ne, un vea nom na mba eren tom u pasen ivangeli hanma shighe la. Kaori kaa ér, “Zan zan hegen kpa, Mama Ritsuko ngu tesen mo dooshima her. Ka mea za ken ya yô, m zaan imôngo hen na hanma shighe se za taver ayol ase asema.”

Orgen u yange nan zua a ishimataver zum u i za hemen u suen nan yô, ka Poli, kwase ugen ken tar u Shiperu, u a lu môm ken Mbashiada mba Yehova yô. Nom u Poli, Sozos, yange lu ortamen u ken Nongo u Kristu, u yange fa kwagh shi veren ior ikyav i dedoo yô. Yange a shi lôhôn ancôgholov man kasev mba côgholov imôngo man iwer hen ya na. (Yakobu 1:27) Kwagh ka a er i vihi yô, Sozos va kpe angev mbu ken ityou shighe u nyôr anyom 53 la. Poli kaa ér: “Nomom u fan kwagh u yange m tsa vea na anyom 33 ne yange va kpe undum.”

Nenge igbenda kposo kposo i u fatyô u surun mba ku u er ve la ishima yô

Yange mba iin ku ne kera yô, Poli mough vea Daniel, wan na u masetyô u lun anyom 15, ve yem ken tar u Kanada. Ve za hii u zan mkombo vea tiônnongo u Mbashiada mba Yehova ugen. Poli kaa wener: “Anmgbianev mba ken tiônnongo u he ne yange ve fa kwagh môm sha kwagh u mlu wase u tse man mbamtaver mba se tagher a mi la ga. Kpa kwagh ne yange ve u van ikyua a vese va lamen a vese kundu kundu shi nan se iwasen ga. Yange doo se kpen kpen, sha ci u lu shighe u hemba saren wan wam u nengen a ter na yô! Mbatamen mba ken tiônnongo ne yange ve ngohol Daniel ve wa ikyum. Ugen la je yô, yange una eren iniongo shin una zaan bol u gbidyen je, a nôngo u lôhôn Daniel.” Daniel vea ngô na cii mba doo doo nyian.

Sha kpôô yô, igbenda ngi kpishi i se fatyô u wasen mba ior vev ve saa ku la shi surun ve asema yô. Bibilo kpa ka i sur se asema sha u nan se ishimaverenkeghen i doon tsung sha kwagh u ken hemen.

^ par. 6 Mbagenev ka ve nger werayange u or shon yange nan kpe la sha kalenda je kpaa, sha er vea umbur shighe u i hembe doon u vea za sur or u ku u er nan la ishima yô, er sha werayange shon jigh jigh gayô shighe u werayange shon u zurum nahan.