Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Shiada u ken Myer U a Tese Ér Kwaghôron u Profeti Ugen Yange Kure sha Mi Vough Yô

Shiada u ken Myer U a Tese Ér Kwaghôron u Profeti Ugen Yange Kure sha Mi Vough Yô

KEN ICOMBORTAR I ROMA, KA ITALIA JE LA, I MAA KWAGH UGEN U KA A DOO MBAVANNYA TAR SHA WON CII YÔ. I MAA KWAGH NE SHA U NAN TOR U ROMA—TITUS ICIVIR, U A LU MÔM KEN ATOR A VE A DOON VE ISHIMA TSUNG LA.

I kpera akaa a vesen ahar sha Imaagh ki Titus la sha u tesen ér kwagh yange er u i fe un tsembelee yô. Er i fe kwagh u imaagh kin tsembelee ga nahan kpa, i gema i zua Imaagh kin vea Bibilo sha gbenda u doon tsung; Imaagh ki sha ci u icivir i Titus ne er shiada u ken myer, u a tese ér kwaghôron u profeti u ken Bibilo u injaa ugen yange kure sha mi vough yô.

GAR U I KUR UN IJIR ÉR A KUMA MTIM YÔ

Sha ayange a mbaapostoli la, Tartor u Roma hii hen Britain man Gaul, u hegen i yer ér Frans la, samber zan zan ar ken Igipiti, nahan tiôntar la cii tile dông shi lu yôughyôugh sha gbenda u kpilighyol. Kpa ijiir igen lu ken ica i bem lu her ga, nahan i nanden Roma ityough hanma shighe yô, ka haregh u Yudia je la.

Takerada ugen u i yer u ér, Encyclopedia of Ancient Rome la kaa ér: “Yange lu uharegh kpuaa mba ve lu sha ikyev i Roma la tseegh ihyom lu hen atô ve a Roma, imba i i lu hen atô u Yudia a Roma la ye. Mbayuda yange ve soo mbahemenev vev mba ken Roma, mba ve wa ikyo sha aeren a tyôô a ve ga la ga. Hide Mbaroma di yô, ve nenge ér Mbayuda taver ityough kpishi, nahan lu u vea lumun imbakwagh la ga.” Mbayuda kpishi yange ve ver ishima ér mesiya u patii ngu van, u una va zenda Mbaroma mba ve kôr ve ihyom la ken tar ve kera, nahan una hide a mlu u doon tsung ken Iserael yô. Kpa ken inyom i 33 la, Yesu Kristu va yôô ér, kwaghbo ngu van u una va tser Yerusalem yô.

Yesu kaa ér: “Ayange nga van sha a we, a mbaihomov ou vea maa u gar, vea wa u atô, vea kura u hanma imbusu. Vea kôr u vea ta inya a ônov ou keregh; iwen i môm tsô kpaa vea undu sha igen ken a we ga.”Luka 19:43, 44.

Ikyav tese ér mkaanem ma Yesu mara yange ma wanger mbahenen nav ga. Nahan ayange nga kar ahar mba za nengen a tempel u ken Yerusalem la yô, môm ken ve kaa ér: “Ortesen, nenge imba er awen ne kua iyaagh kin cii ki doo sha wono!NW” Sha mimi yô, i kaa ér awen agen a i mar tempel a mi la, lihe hemba angahar 35 shi gbanger hemba angahar 15 shi tav hemba angahar 10! Nahan kpa, Yesu kaa ér: “Akaa a ne nenge a mi ne yô, ayange nga van a iwen i môm kpaa i á de i i̱ lu sha igen ia lu ga, á yôhôr ca ca.”Marku 13:1; Luka 21:6.

Yesu za hemen kaa a ve ér: “Zum u né nenge akumautya aa kase Yerusalem á wa atô yô, fa nen je ner, mtim na kuma ve. Hen zum la mba ve lu ken Yudia, ve̱ yevese ve̱ yem sha iwo; mba ve lu ken atô u gar yô, ve̱ due ken won; man mba ve lu ken akôngo a gar la kpaa ve̱ de kera nyer kimi ga.” (Luka 21:20, 21) Mkaanem ma Yesu mara, yange ma kure sha mi kpa?

KU U GAR LA

Anyom ikyundugber kar, kpa Yudia za hemen u soon hemen u Roma ga. Nahan ken inyom i 66 la, Gessius Florus, u Mbaroma ver un nengen sha Yudia la, za kura inyaregh shin akwati u nyar u ken icighan tempel la, nahan ishima gba Mbayuda mba asema vande vihin ve ker la awambe. Ica gbe ga yô, mbautyaav mba ken Mbayuda va nyôr ken Yerusalem gudu gugu, maa sôngo shoja i Mbaroma ver ker Yerusalem la cii, shi ve kaa ér ve hingir sha tseeneke ve a Mbaroma shio.

 Iwer er itiar nahan ngi kar yô, Cestius Gallus hemen shoja i Mbaroma 30,000 gba yemen ken Yerusalem, sha er vea za wua mbahembanato mbara yô. Fese nahan Mbaroma nyôr ken gar la, za hii u timen girgar u ken won, ape tempel lu la. Kpa, ve hide ve yem a ityôkyaa shio. Nahan Mbayuda mbahembanato mbara ember, maa fese nahan ve gba a mi zendan Mbaroma ityô. Er mbautyaav mba ken Roma man mba ken Yuda kera lu ga yô, Mbakristu mba ve ungwa icintan i Yesu la, yevese undu Yerusalem yem sha iwo i i lu yande u Ifi u Yordan la.—Mateu 24:15, 16.

Mba ker inyom igen yô, Kurutya Vespasian vea wan na, Titus hemen shoja i Mbaroma shi gba yemen sha er vea za ta ityav sha Yudia yô. Nahan kpa, ica i gbe ga yô, ken inyom i 68 la, Tor Nero kpe, nahan Vespasian hide yem ken Roma sha u una za tema tor yô, nahan undu wan na Titus a ushoja 60,000 ér a za ta ityav sha Yudia.

Ken inyom i 70 la, Titus kaa a ushoja nav ér ve gber ikyon i i lu ica a Yudia la cii, nahan ve er tom a ikyon ne ve wa igyar i sha ikyon i horon. Igyar ne lihe kuma ukilomita 7 nahan ningir Yerusalem tser. Er ken uwer u Setemba nahan, Mbaroma ya ishar shi nande gar la man tempel shi ve hembe un, iwen i môm kera tema sha igen ga, er Yesu tsengaôron nahan. (Luka 19:43, 44) Sha kwagh u kwaghtôvon ugen a kaa, kpa se fe i kom se ga yô, ér, “yange i wua ior ken Yerusalem kua ken tar la cii nôngo u kuman iorov dubu deri utaan nahan.”

IERMBER GBOUGH KEN TARTOR LA

Ken inyom 71 la, Titus hide ken Italia, nahan ior i Roma ngohol un saan saan. Ior mba ve lu ken gartamen u Roma la cii, due gudu gudu ember mhembe u vesen ne.

Yange ikpelaior nenge er i lu vihin inyaregh sha ugodobi u Mbaroma, nahan kpiligh ve iyol. Yange saan ior iyol u nengen a agirgi-mnger man utso mba vesen kua akaa agen a i ya ishar sha mi ken Yerusalem la.

Ken inyom i 79 la, Titus kar tema tor sha ityough ki ter na Vespasian. Kpa, anyom ahar nga kar yô, Titus kpe hen shighe u ior ver ishima ér una kpe ga yô. Nahan Domitian, anmgbian na u nomso, kar tema tor sha ityough nagh, maa fese je maa kwagh sha ci u icivir i Titus man mhembe na.

KWAGH U I MAA LA NYIAN

Kwagh u i maa sha ci u icivir i Titus ken Roma la nyian

Nyian ne kwagh u i maa sha ci u icivir i Titus ne, ior udubu uderi imôngo, mba ka ve za ken Roma u za nengen un hanma inyom la, ka ve wuese un kpishi je. Mbagenev ka ve nenge Imaagh kin ér ka tomavee u injaa u mbamaan kwagh, mbagenev ve nenge ér ka Imaagh ki tesen tahav mbu tartor u Roma, mbagenev di ve nenge ér ka ikyav i tesen mgbe u Yerusalem man tempel na.

Nahan kpa, mbaôron Bibilo zulee nenge Imaagh ki sha ci u icivir i Titus ne ér ka ikyav i vesen i tesen mkur u kwaghôron ugen. Ka shiada u ken myer u tesen ér akaaôron a profeti a ken Bibilo la nga vough shi ka a mimi shi a tese ér ka Aôndo ka a mgbegha or nan ôr kwaghôron u profeti ye.—2 Peteru 1:19-21.