Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Atesen A Bibilo, Ka Kwaghfan u a Ye Tsegh Ga Yô

Atesen A Bibilo, Ka Kwaghfan u a Ye Tsegh Ga Yô

TÔÔ ASE WER: U ngu zenden ken iyou i i ver akaa a injaa a mbayiase kpishi ker yô, nengen akaa shon. Akaa ne agen kpishi pev, agen kala u a kough kera, agen bee iyol, agen di avegher a a tôndo. Kpa môm ken a yô, kwagh môm vihi sha mi ga, a doo tsung; hanma vegher na yô, ngu sha mi vough kua akaa a na a kiriki la je kpaa. Maa u pine or u a lu zenden a we tesen we akaa ne la wer, “ngun hemba ngun hegh a mbagenev mbaraa?” Kpa a kaa ér, “Ei, a hemba tsan a mbagenev kpishi, shi ma shighe môm kpa i hide i sôr un i maa ga.” Shi u pine wer, “ka i cir unu?” Or la shi kaa a we ér, “Ei, ahumbe nga hembe tan sha mi, shi ura kpa ka u nôô sha mi kpishi. Shi mbavihin akaa kpishi nôngo ér vea vihi un je kpaa.” Alaghga tsô, a kpiligh we iyol u pine wer, ‘I er un sha nyi jimi?’

Kwagh u Bibilo kpa ngu er kwagh u mbayiase u a doo tsung, u a tse kpishi la nahan. Ka takerada u mbayiase u u hembe tsan a ityakerada kpishi yô. Sha kpôô yô, ityakerada i mbayiase igen kpa ngi her. Kpa er shighe a lu karen yô, ityakerada ne kpishi bee iyol tsung, er akaa a mbayiase agen la nahan. Ikyav i tesen yô, akaa a mimi a he a i zough a mi sha kwagh u sainsi hegen la, nyiman kwagh u ityakerada ne i ôr sha kwagh u sainsi la. Kwagh u i ôr sha kwagh u tweregh la, ashighe kpishi ka i lu inja er a vihi tsung, iwasen i môm tsô kpa ngi ker ga nahan. Shi ityakerada i mbayiase kpishi, ka i kera lu jimin ga; avegher agen ka a saa shin a vihi tsung.

Kpa Bibilo yô, kwagh u i ngu kposo. I nger i hemba uderimbaanyomov 35 hegen, kpa ngi her vough. Shin er i te num sha Bibilo kwa kimbir kimbir ken anyom uderi imôngo a karen ken ijime la, je i nande i shi i yange ior u eren tom a i shi i pande i icivir nahan kpa, akaaôron a Bibilo hemba hanma num u i te sha mi la cii. Er kwaghfan a lu seer a seer nahan kpa, Bibilo tese wang ér i ya tsegh ga. Shi i ôr akaa kpishi a a tese ér ngi a mfe sha akaa a ken hemen je i kpiligh iyol yô.—Nenge  ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “I Ya Tsegh Shin I Nger I sha Er I Va Zua sha Shighe u ken Hemene?” la.

AKAAWAN A KWAGH A GBE UUMACE A MI NYIAN YÔ

Kpa alaghga a kpiligh we iyol u pine wer, ‘Atesen a Bibilo nga a iwasen sha ayange ase a tar u bugh ashe ne je kpa?’ Aluer u soo u zuan a mlumun sha mpin ne yô, pine iyol you wer: ‘Ka mbamzeyol mba nyi nahan uumace ve lu tagher a mi nyiana? Ka mbamzeyol mba han nahan ve hembe vihinii?’ Alaghga tsô, ka ityav shin mvihi u ahumbe shin ifer shin anyighe ve ve u ken ishima ye. De se time sha atesen a Bibilo a vesen agen hegen. Er se lu timen sha a ne, pine iyol you wer, ‘Luun er ior mba dondon akaawan ne nahan, tar ma u hembe doon gaa?’

SOO BEM

“Saan mba ve ker num la iyol, gadia á yila ve er, ônov mba Aôndo.” (Mateu 5:9) “Aluer a fatyô yô, lu nen bem a ior cii ape kwagh wen a lu sha mi la.”—Mbaromanu 12:18.

ZUNGWEN MHÔÔNOM SHI DEEN MBAGENEV KWAGHBO

“Saan mba ve zungu mhôônom la iyol, gadia á zungwe ve mhôônom.” (Mateu 5:7) ‘Waan nen ishima a ayol a en, deen nen ayol a en kwaghbo aluer kwagh á nzughul orgen a orgen yô, er Yehova * A de ne akaabo nahan, ne kpaa kape eren nen la.’—Mbakolose 3:13.

GBA U IOR MBA KWAVYOLOUGH SHIN ITYÔ VE I KAHA LA VEA LU KEN MZOUGH

‘Ka sha or môm je man Aôndo er akuraior cii ye, sha u ve̱ tema sha won cii yô.’ (Aerenakaa 17:26) “Aôndo ka u sangen a sange ior ga, kpa ken hanma ikurior yô, or u nan cie Un, nan eren perapera kpaa yô, Una rumun nan.”—Aerenakaa 10:34, 35.

LU A ICIVIR SHA TAR NE

“TER Aôndo tôô or la ver un ken sule u Eden, sha u a̱ sôron u man a̱ kuran u kpaa.” (Genese 2:15) Aôndo una “tim mba ve lu vihin tar” la.—Mpase 11:18.

KÔR HUA MAN IDYA IHYOM

“Ver nen ishima, kura nen ayol a en sha hanma hua; gadia ka sha u ngeen a akaa kpishi la man or nana lu a uma ga.” (Luka 12:15) “Kpa idya man hanma inja i hôngorough kua hua u eren yô, u teren tsô kpaa, de teren her a ven ga er i kom uicighanmbaiorov yô.”—Mbaefese 5:3.

EREN KWAGH SHA MIMI SHI EREN TOM KPOGHULOO

“Sar se u zenden tsembelee sha akaa cii.” (Mbaheberu 13:18) “Or u iin nana̱ de kera shi iin ga, kpa guda yô nana̱ nôngo tsung, nana̱ er tom.”—Mbaefese 4:28.

MLUAINJA U WASEN MBA VE LU KEN IBANAVE LA

“Taver nen mba ve yen ishima la asema, wasen nen mba ve taver ga yô, waan nen ishima a ior cii.” (1 Mbatesalonika 5:14) Gba u “u za sôron ancôgholov kua kasev mba côgholov ken ican ve.”—Yakobu 1:27.

Bibilo gba teren akaawan la di tsô ga. Bibilo tese se akaawan la sha igbenda i injaa, man er se dondo a ken uma wase ayange ayange yô. Luun er ior kpishi mba dondon akaawan a se ter la yô, uumace ma ve lu a mbamzeyol shin tar ne kpuaa tseegh. Sha kpôô yô, akaawan a Bibilo hemba ngan a iwasen hegen shi nga sha shighe vough je hemba ave a tse! Sha nahan yô, akaawan a Bibilo aa fatyô u wasen we hegen nena?

 ER AKAAWAN A BIBILO AA FATYÔ U WASEN WE HEGEN YÔ

Orfankwagh u hemban cii la yange kaa nahan ér: “mfe zua a ishô sha aeren a na.” (Mateu 11:19) U lumun a mkaanem man ga he? Mluainja u kwaghfan yô, ka gbenda u a wasen or shighe u nan er tom a mi la. Sha nahan yô, alaghga u hen wer: ‘Luun er Bibilo ngi a iwasen yô, ma i ne uma wam ma a hembe doon ga he? Ia wasem sha mbamzeyol mba m lu tagher a mi hegen ne nena?’ Nenge ase ikyav ne.

Yange akaa lu zan a Delphine * ken uma na vough vough, lu a kwagh eren ave, shi zua a mkom ken uma kpaa. Maa kwagh va gema kpoo, akaa a vihin atô kposo kposo va er un ciligh ciligh. Wan na u kwase u lun anyom pue kar saa ku, shi ivese na vihi, shi kera lu a inyaregh ga. A umbur nahan ér: “Yange m kera fa imbakwase i m lu ga, sha ci u m kera lu a wan u kwase ga shi m kera lu a nom ga shi m kera lu a ya ga. Yange m nenge mer, m kera gba kwagh ga, shi m ngu a tahav ga shi m ngu a ishimaverenkeghen kpaa ga.”

Mayange Delphine lu a nenge a mimi u mkaanem man wang nahan ga, ér: “Ayange a anyom a ase kuma anyom akunduatargber, man aluer ayol ase aa taver kpishi yô, a kuma akunduanyiin je; nahan kpaa ihyagh i a yô, ka zayol man ishima i vihin, gadia nga a kar fefa, se kpaa se kar kera wase.”—Pasalmi 90:10.

 Delphine yange zua a iwasen ken Bibilo shighe u nyôr ken mbamtaver la. Kwagh u Bibilo er a na la doo tsung je. Er ngeren mba utar mba dondon ne vea va tese nahan, ior kpishi er tom a kwaghwan u Bibilo, nahan ve nenge er i wase ve ken uuma vev yô. Ve nenge ér Bibilo ngi er ka kwagh u injaa u mbayiase u se er kwagh na sha mhii u ngeren ne la nahan. Bibilo ngi kposo a ityakerada kpishi i i ye tsegh shi i kera lu a inja la. Kwagh ngu nahan sha ci u i er Bibilo sha kwagh ugen kposoo? Alaghga tsô, ngi a mbamhen mba Aôndo, ka mba orumace gaa?—1 Mbatesalonika 2:13.

Alaghga tsô, we kpa u nenge wer uma ne ka a kar kera wase shi a iv a mbamzeyol. Shighe u mbamzeyol ve lu ganden we vanger yô, ka hana u gema sha er u zua a msurshima man iwasen kua kwaghwan u injaa?

De se time sha igbenda i vesen itiar i Bibilo ia fatyô u wasen we yô. Ia fatyô u tesen we er u er ve

  1. u palegh mbamzeyol ape i gbe sha mi yô.

  2. u sôr mbamtaver shighe u ve ve hen a we yô.

  3. u nôngo a mbamlu mba u fatyô geman ve ga la.

Ngeren mba dondon mban vea time sha avegher a atar ne.

^ par. 10 Bibilo tese ér Yehova ka iti i Aôndo.—Ekesodu 6:3.

^ par. 24 Ken ngeren ne man mba utar mba ve dondo la, i yila mbagenev sha ati a ve kpôô kpôô ga.