Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Gbenda u U Wuhu Iyol la Ngu Ve Aôndo a Civir Kpa?

Gbenda u U Wuhu Iyol la Ngu Ve Aôndo a Civir Kpa?

“Eren nen akaa cii sha ci u icivir i Aôndo.”—1 KOR. 10:31.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 34, 61

1, 2. Mbashiada mba Yehova mba wuhu iyol sha gbenda u injaa sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

IPIPAABAVER igen ken zwa u Dutch ôr kwagh u mkohol u mbahemenev mba adua ugen ér: “Yange ior kpishi wuha iyol sha akondo a man ahumbe, hemban je yô, shighe u tsee iyol yô. Kpa sha mkohol u Mbashiada mba Yehova yô, kwagh lu nahan ga. . . . Mbayevnomso man mbaganden ka ve hua suutu ve ta taya, mbayevkasev man kasev mbaganden di ka ve hua sekeeti a gba shin inya i doo kenger, shi i lu sha gbenda u ior ve wuhu iyol ainge yô.” Jighilii yô, ashighe kpishi ior ka ve wuese Mbashiada mba Yehova sha gbenda u ve ‘wuhan ayol a ve daalaa, i̱ lu sha kwaghfan man akuma akuma, er i kom u kasev mba ve kaa ér ve mba cian Aôndo mimi la vea eren yô.’ (1 Tim. 2:9, 10) Apostoli Paulu lu wan kasev kwagh, kpa kwaghwan ne ngu sha ci u Mbakristu mba ve lu nomso la kpaa.

2 Er se lu ior mba Yehova yô, kwagh u huan akondo a injaa la ka kwagh u hange hange hen a vese, shi Aôndo u se civir la kpa kwagh ne gba un kwagh. (Gen. 3:21) Kwagh u Ruamabera a er sha kwagh u iyolwuhan man hwe u eren la tese wang ér, Tor u Hemban Cii la ngu a gbenda u a soo ér mbacivir un sha mimi ve wuhan iyol yô. Sha nahan yô, gba u se wuhan iyol shi se eren hwe sha gbenda u i doo se la tseegh tsô ga. Gba u se wa ikyo sha kwagh u a doo Yehova, Tor Uhembansha la kpaa.

3. Se fatyô u henen nyi sha kwagh u iyolwuhan ken Tindi u Aôndo na Mbaiserael laa?

 3 Ikyav i tesen yô, Tindi u Aôndo na Mbaiserael la, lu a atindi a a kura ve sha ieren i ijimbagh i akuraior a a kase ve eren la. Tindi la tese ér Yehova venda akondo a or ka nana hua ve i taver u fan ér nan ngu nomsoor shin kwase la. Nyian ne kpa ior mba wuhan iyol sha gbenda u ka i taver u fan ér mba nomso shin kasev yô. (Ôr Duteronomi 22:5.) Tindi u Aôndo wa sha kwagh u iyolwuhan la tese wang ér, nomso ka vea wuha iyol er kasev nahan, kasev di vea wuha iyol er nomso nahan yô i doo un ga. Shi nomso man kasev ka vea wuha iyol sha gbenda u taver u fan ér mba nomso shin kasev yô, i vihi un.

4. Ka nyi ia wase Mbakristu ve vea wuha iyol sha gbenda u dedoo?

4 Mkaanem ma Aôndo ma a akaawan a a wase Mbakristu vea wuha iyol sha gbenda u dedoo yô. Hanma ijiir i ve lu cii, shin aeren a ityôô ve a kaha, gayô a tsee iyol shin a ndôhôr her ijiir i ve lu la nan nan kpa, gba u vea wuhan iyol sha gbenda u dedoo. Gba u a ôr se akaa kpete kpete sha kwagh u gbenda u se wuha iyol ve a doo shin a doo ga la ze. Kpa ka se dondo akaawan a Ruamabera sha kwagh u iyolwuhan, nahan se wuha iyol sha gbenda u se soo la. De se time sha akaawan a Bibilo agen a a wase se se fa akaa a a “doo man a kom u lumun [a] man shi a lu vough la,” shighe u se soo u wuhan iyol yô.—Rom. 12:1, 2.

“SE MBA PASEN AYOL A ASE KEN AKAA CII JE ER SE LU MBATOMOV MBA AÔNDO YÔ”

5, 6. Iyolwuhan yase ka i bende a mbagenev nena?

5 Icighan jijingi yange mgbegha apostoli Paulu pase kwaghwan u injaa u a lu ken 2 Mbakorinte 6:4 la wang. (Ôr.) Mluashe wase ka a pase kwagh wase kpishi je. ‘Mluashe wase u ken won’ la, ka na ior kpishi ve fa injaor i se lu yô. (1 Sam. 16:7) Nahan, er se lu mbatomov mba Aôndo yô, se fa je ser iyolwuhan saa sha u huan ikyondo i sha ishima yase tseegh tsô ga. Gba u akaawan a se zough a mi ken Mkaanem ma Aôndo la aa wase se se palegh huan ikyondo i i tsul ken iyol bing shin i nenge tsura shin ma ikyondo i ia fatyô u kenden isharen i idyaa ken or la. Kwagh ne tese ér gba u se palegh u huan ikyondo i i tese alegh a iyolough ou a ken myer tseer tseer la. Shi gba u se hua ikyondo i or a kenger se yô, nana tôô ashe kera fese la ga.

6 Ka sea lu sha ashe tsembelee shi sea wuha iyol akuma a kuma shi sea er hwe sha inja yô, alaghga ior ve hemba nan se icivir shi ve fa ér se mba mbatomov mba Yehova Tor u Hemban sha Won Cii la. Shi alaghga kwagh u Aôndo u se civir la kpa, una doo ve. Heela tseegh ga, aluer se wuha iyol sha inja yô, kwagh la una va nongo wase u u tindi se la a icivir kpaa. Kwagh ne una na yô, alaghga mbagenev vea hemba nan ishima ve sha loho u nan uma, u se pasen la.

7, 8. Ka hanma shighe nahan i hembe doon u se wuha iyol sha injaa?

7 Gbenda u se wuhu iyol la ka u bende a icighan Aôndo wase man anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ken Kristu man ior mba hen haregh wase. Gba u se wuhan iyol sha gbenda u ua va Yehova man loho u se pasen la a civir yô. (Rom. 13:8-10) Shighe u se lu eren ityom yase i Mbakristu, er u zan mbamkombo shi duen kwaghpasen nahan yô, hemba kan hange hange u se wuha iyol sha inja cii. Gba u se wuha iyol sha gbenda u u “kom [sha ior] mba ve kaa ér ve mba cian Aôndo” la. (1 Tim. 2:10) Jighilii yô, akondo a ka a hua ajiir agen ve i doo ior mba her la, sha ajiir agen yô, ka a hua a yô, i doo ior mba her ga. Sha nahan yô, Mbashiada mba Yehova tar sha won cii, ka vea wuhan iyol yô, ve lu a aeren a ityôô a hen ijiir i ve lu la ken ishima, nahan ve wuha iyol sha gbenda u a vihi ve ga yô.

Gbenda u u wuhu iyol la ngu ve Aôndo u a tindi u la a icivir kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 7, 8 la)

 8 Ôr 1 Mbakorinte 10:31. Shighe u se ze mbamkohol asev mba kiriki man mba vesen yô, gba u se wuha iyol sha inja man akuma a kuma, i de lu er ior mba ken tar, mba ka ve wuha iyol i za kar ikyaa inya la nahan ga. Shighe u se lu nyôron shi duen ken hôtel, kua shighe u se lu memen, zum u i lu a hii ma iaven i mkohol ga la, man zum u iaven i mkohol i bee kera la je kpa, gba u se palegh u huan akondo a man ahumbe a a doo ashe ga shin a lu côu côu la. Aluer se er nahan yô, a doo se u pasen ior ser se mba Mbashiada mba Yehova, shi shighe u ian i dugh yô, a taver se u pasen ve kwagh ga.

9, 10. Kwagh u i er ken Mbafilipi 2:4 la, wase se u fan er i doo u se wuhan iyol la sha ci u nyi?

9 Ôr Mbafilipi 2:4. Gba u Mbakristu vea hen sha gbenda u iyolwuhan ve i benden a mba ve civir Aôndo a ve imôngo la sha ci u nyi? Ityôkyaa i môm yô, ior mba Aôndo mba nôngon sha afatyô ve cii ér vea dondo kwaghwan u Bibilo ne, ér: “Nahan yô, wua nen alegh a en a shin tar la kera, ka idya man hôngor man ityoronshima man isharen i bo.” (Kol. 3:2, 5) Se soo ser se er kwagh u una na a taver mba se civir Aôndo a ve la, u dondon kwaghwan ne ga. Anmgbianev mba nomso man mba kasev mbagenev mba yange ve eren idya, kpa ve va de yô, alaghga vea lu nôngon ityav a asaren a bo ne her. (1 Kor. 6:9, 10) Se soo ser se na i hemba taver ve u nôngon ityav mbin ga, shin se soo?

10 Shighe u se lu vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev yô, gba u se wuha iyol sha gbenda u ua na tiônnongo una lu ijiir i a taver ior u eren dang her yô. Gba u kwagh a lu nahan shighe u se ze mkombo shin se lu man ahumbe imôngo la. Se mba a ian i wuhan iyol er se soo yô. Nahan kpa, se cii se mba a tom u wuhan iyol sha akondo a a na a  kera taver mbagenev u zan hemen u lun wang shi dondon atindi a Aôndo a we se ér se lu wang ken mhen man sha kwaghôron kua sha ieren yase la ga. (1 Pet. 1:15, 16) Dooshima u mimi “we dang ga, keren kwagh na iyol na tsô ga.”—1 Kor. 13:4, 5.

HUA IKYONDO I INJAA SHA SHIGHE U VOUGH MAN HEN IJIIR I I DOO U U HUA I YÔ

11, 12. Shighe u se soo u huan ikyondo yô, ka mnenge u akuma akuma u nyi i doo u se lu mini?

11 Shighe u mbacivir Aôndo ve soo u tsuan ikyondo i vea hua yô, ka ve umbur ér “shighe u hanma kwagh ngu man u hanma tom kpaa.” (Orpa. 3:1, 17) Se fa je ser ka a tsee iyol shin a ndôhôr yô, ior ve hua akondo a a zough sha mbamlu mbara yô. Kape mbamlu kposo kposo mba ve lu ker la kpa, ka ve bende a gbenda u ve wuhu iyol je la. Nahan kpa atindi a Yehova yô, nga gem sha ci u tsee iyol shin ndôhôr yum ga.—Mal. 3:6.

12 Sha ashighe a i tsee iyol yô, ka i hemba lun ican cii u wuhan iyol sha inja man akuma a kuma kua sha gbenda u u tese kwaghfan yô. Sha nahan yô, ka sea palegh u huan akondo a a tsul ken iyol bing shin a kehe kpishi shi a nenge tsura yô, i doo anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kpen kpen. (Yobu 31:1) Shi shighe u se lu memen sha waarawa hen kpemnger shin se lu hen ijiir i i maa i ér ior ve tungun iyol her la kpa, gba u ikyondo i tungun iyol i se hoo la ia lu akuma a kuma. (Anz. 11:2, 20) Aluer ior kpishi mba ken tar ve hua akondo a tungun iyol a a nenge tsura je kpa, se mba se civir Yehova ne yô, gba u se hua ikyondo i ia va icighan Aôndo wase, u a doo se ishima la a civir yô.

13. Gba u kwaghwan u a lu ken 1 Mbakorinte 10:32, 33 la, una wase se u tsuan ikyondo i se hua la sha ci u nyi?

13 Kwaghwan u hange hange ugen kpa ngu u una wase se se tsua ikyondo injaa i se hua yô. Doo u se wa imoshima i mbagenev ikyo, vea lu civir Aôndo a vese imôngo shin vea lu civir ga kpaa. (Ôr 1 Mbakorinte 10:32, 33.) Gba u se nenge kwagh u palegh ikyondo i se hua ve ishima ia vihi mbagenev a vese la beelee ga. Paulu nger ér: “Hanmô wase nana̱ nôngo u eren kwagh u doon or u nan we ndor a nan la i̱ lu sha gbenda u doon man shi u maan nan a maa kpaa.” Shi a kaa ér: “Gadia Kristu kpaa ker kwagh u doon sha ci Na ga.” (Rom. 15:2, 3) Sha mimi yô, Yesu yange ver kwagh u wasen mbagenev la hiihii ken uma na, lu u eren ishima na ga. Iwasen i i lu nan ve la, lu kwagh u vesen u wase un u eren ishima i Aôndo yô. Sha nahan yô, ka se palegh u huan akondo a a na mba se soo u pasen ve kwagh la vea venda u keghen ato a vese la.

14. Mbamaren vea tese mbayev vev u wuhan iyol sha gbenda u ua va Aôndo a civir la nena?

14 Mbamaren mba ve lu Mbakristu la mba a tom u tesen icombor ve u dondon akaawan a Bibilo. Kwagh ne wa u ve man mbayev vev wuhan iyol shi eren hwe sha gbenda u ua na a saan Aôndo iyol yô. (Anz. 22:6; 27:11) Mbamaren vea fatyô u tesen mbayev vev ér ve naan icighan Aôndo u ve civir la icivir, sha u veren ve ikyav i dedoo shi wan ve kwagh sha dooshima man sha gbenda u a wase ve yô. Mbamaren ka vea tese mbayev vev ijiir i vea zua a akondo a injaa man er vea er ve vea zua a yô, i doo kpen kpen! Kwagh ne tese ér, gba u mbayev vea tsua akondo a vea hua ve a doo ve la tseegh tsô ga, kpa hemban je yô, gba u vea hua akondo a a va Yehova Aôndo u a tindi ve la a icivir yô.

ER TOM A IAN I AÔNDO A NE U U EREN KWAGH SHA ISHIMA YOU LA SHA KWAGHFAN

15. Ka nyi ia wase se ve se tsua akondo a se soo u huan la sha kwaghfana?

15 Mkaanem ma Aôndo tese se gbenda u se tsua akaa sha kwaghfan, nahan aa va Aôndo a civir yô. Nahan cii kpa, ka akondo a a doo se la, ka se soo ser se hua ye. Akaa a se asange  asange se soo la kaha, shi se mbagenev se mba a inyaregh er mbagen nahan ga. Nahan sea lu a inyaregh shin sea lu a mi ga kpa, gba u hanma shighe cii se huan ikyondo i i lu sha ashe wang shi i lu akuma akuma shi i kom sha kwagh u se lu eren la, shi ior mba hen ijiir yase ve lumun a mi yô.

16. Ka sea nôngo a wuha iyol sha gbenda u injaa yô, iniôngon yase la i saa se ishe ga sha ci u nyi?

16 Sha mimi yô, ka i lu ican kpishi u zuan a ikyondo i akuma akuma man injaa i se hua yô. Aluer u nyôr ken ushôôpu kpishi mba teen akondo yô, ka u nenge a akondo a mba ken tar ve hembe soon u huan yô, nahan ka i gba u se tôô shighe se ker ve se zua a usekeeti shin akondo gayô usuutu shin uwondu mba ve tsul ken iyol bing ga ye. Nahan kpa, ka sea nôngo kwagh kpoghuloo sea zua a akondo a injaa man a kuman ashe yô, mba se civir Aôndo a ve imôngo la ve nenge a iniôngon yase la, shi ve wuese i kpaa. Shi mkom u ka se zua a mi sha u van Ter wase u sha, u a lu a dooshima la, ka a hemba hanma ican i alaghga se ye ser se nôngo se wuha iyol sha gbenda u ua va un a icivir la cii.

17. Ka akaa a nyi alaghga aa wase Orkristu nana fa aluer ka u nana tsegha gbem shin nana tsegha ga?

17 Kpa hide sha kwagh u anmgbianev tseghan gbem la di ye? Doo u vea eren nahanaa? Tindi u Mose la yange kaa ér nomso ve tseghan gbem. Nahan kpa, Mbakristu mba dondon Tindi u Mose la ga, shi gba u vea kuran un kpaa ga. (Lev. 19:27; 21:5; Gal. 3:24, 25) Sha ajiir agen yô, nomso ka vea tsegha gbem tsembelee sha gbenda u ior mba hen haregh ve la ve lumun a mi shi i tese icivir yô, kwagh la a yange ior u ungwan loho u Tartor la ga. Jighilii yô, anmgbianev mbagenev mba ve lu mbatamen shin udiakon yô, tsegha gbem. Aluer kwagh ngu nahan je kpa, alaghga anmgbianev mbagenev vea tsegha gbem ga. (1 Kor. 8:9, 13; 10:32) Sha ajiir agen di yô, ior mba tsegh gbem ga, nahan gba u Mbakristu mba ve lu her la kpa vea tsegha gbem ga. Nahan yô, aluer Orkristu u hen ijiir la nan tsegha gbem yô, iyolwuhan man hwe u nan la una lu van Aôndo a icivir ga, shi nana lu a acôghor iyol kpaa.—Rom. 15:1-3; 1 Tim. 3:2, 7.

18, 19. Er se lu nôngon ser se wuha iyol i i doo Aôndo la, Mika 6:8 una wase se nena?

18 Doo se kpishi er Yehova a tee se ikyav sha u wan se atindi kpete kpete sha kwagh u iyolwuhan man hwe u eren ga yô. Kpa a na se ian i dondon akaawan a Ruamabera a doon tsung la, nahan eren kwagh sha ishima yase shi tsuan akaa a se soo u eren la sha kwaghfan. Sha nahan yô, gbenda u se wuhu iyol shi se eren hwe la je kpa, se fatyô u tesen ser se soo u ‘hiden a iyol ijime, er se lu zenden vea Aôndo’ la.—Mika 6:8.

19 Ka sea hiden a iyol ijime yô, se fa ser Yehova ngu wang shi ngu icighan shi ka atindi a na nga a tese se akaa a hemban doon ken uma cii ye. Shi ka sea hiden a iyol ijime yô, se waan mbamhen man mbamnenge mba ior mbagenev ikyo. Sha nahan yô, ka se tese ser se mba ‘hiden a iyol ijime, er se lu zenden vea Aôndo’ la, sha u dondon atindi a na a doon tsung la ken uuma asev shi wan mbamnenge mba mbagenev ikyo.

20. Gbenda u se wuhu iyol shi se eren hwe la ngu u benden a mbagenev nena?

20 Gba u ikyondo i se tsough u huan la, ia tese wang ér se mba mbacivir Yehova. Doo u anmgbianev mba nomso man mba kasev kua ior mbagenev kpaa cii, vea nenge er se lu mbatomov mba Aôndo wase u perapera, u a tindi se la yô. Atindi a na doo tsung, nahan doo u se kuran a saan saan. Anmgbianev mba nomso man mba kasev mba iyolwuhan ve man ieren ve i dedoo, i lu urugh mbaasemaamimi u va ungwan loho u Bibilo u waren uma la, shi ve lu van Aôndo a icivir man msaanyol la, ve kuma iwuese. Aluer se mba tsuan akondo a se hua la sha kwaghfan yô, se za hemen u van Un u a haa “icivir man iengem” iyol la, a iwuese.—Ps. 104:1, 2.