Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

De Lumun Wer Dooshima Wou la A Ndôhôr Ga

De Lumun Wer Dooshima Wou la A Ndôhôr Ga

“Sha ci u mvende u vendan atindi una seer a seer nahan dooshima u mbagenev kpishi una ndôhôr.”—MAT. 24:12.

ATSAM: 60, 135

1, 2. (a) Mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 24:12 la, yange ma kure sha unô sha hiihii laa? (b) Takerada u Aerenakaa tese ér Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la kpishi yange ve za hemen u tesen dooshima nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

KWAGH ugen ken ikyav i Yesu na sha kwagh u ‘mkurtar’ yô ér, “dooshima u mbagenev kpishi una ndôhôr.” (Mat. 24:3, 12) Sha ayange a mbaapostoli la, Mbayuda senge ér, ve mba ior mba Aôndo, kpa ve de dooshima u ve lu a mi sha Aôndo la ndôhôr.

2 Kpa Mbakristu mbagenev kpishi hen shighe ne de akaa cii lu ‘ôron ér Yesu ka Kristu’ shi ve lu tesen ér Aôndo doo ve ishima man Mbakristu mbagenev kua mba ve fa Aôndo ga la kpaa. (Aer. 2:44-47; 5:42) Nahan kpa, mbadondon Yesu mbagenev mba sha ayange a mbaapostoli la, lumun ér dooshima ve la a ndôhôr.

3. Alaghga lu nyi yange i na ve dooshima u Mbakristu mbagenev hingir u ndôhôrô?

3 Shighe u Yesu Kristu u i nder un shin ku la, lu lamen a Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli, mba ve lu ken Efese la, a kaa ér: “Kwagh shim a we, ka er u undu dooshima wou u hiihii la yô.” (Mpa. 2:4) Alaghga lu nyi i na ve kwagh lu nahana? Adooga mbahenen mba  Kristu mba sha ayange a mbaapostoli mban, lu dondon tar u akaa a iyolough gba u kwagh yum la. (Ef. 2:2, 3) Aferakaa yange dumbur ken gar u Efese u sha ayange a mbaapostoli la, er i lu ken ugeri kpishi nyian nahan. Gar u Efese la yange lu yôughyôugh, nahan ior na ishima ve cii sha u keren uyôughyôughmbaakaav man mkpeyol, shi man ahumbe. Ikyav tese ér iemberyolough na ve de u tesen mbagenev dooshima u tangen iyol ga la. Heela tseegh, ijimba i eren man idya i vihin tsung de ishar ken gar la.

4. (a) Ka sha igbenda i nyi nahan, dooshima u ior a ndôhôr nyiana? (b) Ka sha igbenda itiar i nyi nahan, a fatyô u karen dooshima wase laa?

4 Kwaghôron u profeti u Yesu ôr ér dooshima u mbagenev una ndôhôr la, ngu kuren sha ayange a ase ne kpaa. Aôndo ngu doon ior ishima ga seer a seer nyian. Ior umiliôn imôngo gema ijime a na, nahan mba veren ishima ér mbamzough mba uumace ve ver la, ve sôr mbamzeyol vev. Sha nahan yô, dooshima u mba ve lu civir Yehova Aôndo ga la, ngu ndôhôr seer a seer. Nahan cii kpa, er kwagh u sha ayange a mbaapostoli la a tese nahan, Mbakristu mba mimi nyian kpa vea fatyô u haan iyol inya, nahan dooshima u ve lu a mi sha Aôndo la una ndôhôr. Hegen se lu timen sha igbenda itiar i a fatyô karen dooshima wase la yô. Ka igbenda shon je ne: (1) Er Yehova una doo se ishima yô, (2) er mimi u ken Bibilo la una doo se ishima yô, man (3) er anmgbianev asev vea doo se ishima yô.

ER YEHOVA UNA DOO SE ISHIMA YÔ

5. Gba u Aôndo una doo se ishima sha ci u nyi?

5 Sha iyange i Yesu ôr ér dooshima u mbagenev una ndôhôr la, a vande pasen kwagh u dooshima ugen u hemban cii la. A kaa ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii. Ngun ka tindi u tamen man ka u hiihii kpaa.” (Mat. 22:37, 38) Jighilii yô, aluer Yehova doo se ishima tsung yô, kwagh ne una wase se u kuran atindi a na shi lun a ishimawan shi kôron kwaghbo ihyom. (Ôr Pasalmi 97:10.) Nahan cii kpa, Satan vea tar na mba nôngon ér Aôndo a de doon se ishima ga.

6. Er Aôndo a kera doo ior ishima ga yô, ka nyi i dugh kere?

6 Tar u se lu shimi ne, ngu a mnenge u kpeegh sha kwagh u dooshima. Er ior ma ve lu a dooshima sha Orgbanakaa la yô, ve gema ve hingir “mbawan ayol a ve ikyo tseegh.” (2 Tim. 3:2) Tar u Satan a lu hemen ne, ngu mgbeghan ior ér ve lu a “isharen i iyolough, man isharen i ashee man ihyagh i uma.” (1 Yoh. 2:16) Apostoli Paulu yange ta mba ve lu Mbakristu vea na imôngo la icin ér ve palegh u keren ér vea kure asaren a iyolough la. A kaa ér: “Ishimaveren i iyolough yô ka ku. . . . Gadia ishimaveren i iyolough la ngi ihyom a Aôndo. I we ikyo sha tindi u Aôndo ga, ia fatyô kpaa ga.” (Rom. 8:6, 7) Jighilii yô, mba ve ne uma ve cii u keren uyôughyôughmbaakaav shin kuren isharen ve i yaven a or la, va ahenge shi nyôr ken ishimavihin tsung.—1 Kor. 6:18; 1 Tim. 6:9, 10.

7. Ka mbamzeyol mba nyi nahan mbadondon Kristu ve lu tagher a mi nyiana?

7 Ken ityar igen yô, ior mba kaan ken igbar ér Aôndo ngu ga man mba kaan ér Aôndo una lu shin una lu ga kpa or a fatyô u fan ga kua mba ve ne jighjigh ér akaa cii gba duen tsô la, mba samber a mhen u a ne Aôndo a kera doo ior ishima ga shi ve ne un jighjigh kpaa ga yô. Nahan ve na yô, ior kpishi hen ér, aluer or na jighjigh ér Orgbanakaa ngu yô, nan bume shin nan fa takerada ga. Kpa hide mbasainsi yô, ior kpishi yem nan ve icivir i ma ve ne Orgbanakaa la. (Rom. 1:25) Aluer se kegh ato a atesen la yô, kwagh la una na se undu Yehova, nahan dooshima u se lu a mi sha a na la una ndôhôr.—Heb. 3:12.

8. (a) Ka mbamtaver mba nyi nahan ior mba Yehova kpishi ve lu tagher a mini? (b) Ka vangertiôr u nyi se zough a mi ken Pasalmi 136?

8 Aluer se de iyol kpe se yô, kwagh ne kpa una na jighjigh wase u nan una kera taver ga, nahan dooshima u se lu a mi sha Aôndo la una  ndôhôr. Er se lu ken botar u Satan a lu hemen ne yô, se cii ashighe agen iyol ka i kpe se. (1 Yoh. 5:19) Alaghga hegen ne, se mba tagher a zayol u iyolbeen shin angev gayô ican i inyar. Shin alaghga se mba nôngon a zayol u nengen ser se gba kwagh ga la, shin mbaawashima asev kure er se ver ishima la ga, gayô se mba wan ishima a mbamyen asev. Nahan kpa, gba u mayange je se lumun ser, mbamlu shin mbamnenge mban ve na se nenge ser Yehova undu se ga. Kpa gba u se gbidyen kwar sha mkaanem ma surun ishima ma sha kwagh u dooshima u been ga, u Yehova a lu a mi sha avese la. Se fatyô u zuan a imba mkaanem mara ken Pasalmi 136:23 la. Ijiir la kaa ér: “A umbur se ken mlu wase u icivir ga la, gadia erdoo Na ka u tsôron gbem sha won.” Sha kpôô yô, erdoo u Yehova a lu a mi sha mbacivir un la, ka u been mayange ga. Sha nahan yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser, aluer se ‘zamber’ un ser a wase se yô, una wase se kpee je.—Ps. 116:1; 136:24-26.

9. Lu nyi i na Paulu tahav mbu zan hemen u soon Aôndo?

9 Paulu yange zua a tahav sha u umbur gbenda u Yehova lu suen un hanma shighe la, er orpasalmi nahan. Paulu nger ér: “Ter ka Orwasen mo, me kera cia ga, ka nyi je or á ereme?” (Heb. 13:6) Vangertiôr u Paulu lu a mi sha gbenda u Yehova lu nengen sha a na doo doo la, wase un u nôngon a mbamzeyol mba tagher a mi ken uma la cii. Yange de ér mbamlu mba taver mba nyôr ker la, ve na un iyolkpen ga. Jighilii yô, shighe u Paulu lu ken purusu la, nger uwashika kpishi taver mbagenev ishima. (Ef. 4:1; Fil. 1:7; File. 1) Sha kpôô yô, shighe u Paulu tagher a ican tsung la je kpa, Aôndo za hemen u doon un ishima. Lu nyi i wase un ve zua a tahav mbu eren nahana? Yange za hemen u suur sha ‘Aôndo u A lu a ishimasurun cii, Un u A surun se asema sha atsan a ase cii’ la. (2 Kor. 1:3, 4) Se fatyô u dondon ikyav i Paulu la, nahan Yehova una za hemen u doon se ishima tsung nena?

Tesen wer Yehova doo u ishima (Nenge ikyumhiange i sha 10)

10. Se er nan ve Yehova una za hemen u doon se ishima tsung-nu?

10 Paulu iyolna pase kwagh u vesen u se er ve Yehova una za hemen u doon se ishima tsung yô. Yange nger mbacivir Aôndo a na imôngo washika kaa ér: “Eren nen msen gbem.” Shi va nger ve washika ugen kaa ér: “Taver nen ishima sha msen u eren.” (1 Tes. 5:17; Rom. 12:12) Kwagh u vesen u una wase se u yan ikyar a Aôndo kôôsôô yô, ka u lamen a na ken msen. (Ps. 86:3) Ka sea tôô shighe kpishi sea pase Yehova mbamhen man mbamnenge asev mba ken atô u ishima yase la yô, kwagh la a wase se se kporom ikyua ikyua a Ter wase u sha u a “ongo msen” la. (Ps. 65:2) Heela tseegh ga, ka sea kav ser Yehova ungwa mbamsen asev yô, kwagh la a na a seer doon se ishima. Maa se hemba kaven ser, “TER ngu ikyua ikyua a mba ve yer Un cii.” (Ps. 145:18) Vangertiôr u se lu a mi ser Yehova ngu suen se doo doo la, ka a wase se u wan ishima a akaa agen a karen jighjigh wase u nan la.

ER MIMI U KEN BIBILO LA UNA DOO SE ISHIMA YÔ

11, 12. Se er nan ve mimi u ken Bibilo la una doo se ishima tsung-nu?

11 Er se lu Mbakristu yô, se lumun mimi shi kwagh u mimi ne doo se tsung. Ka ken Mkaanem ma Aôndo mimi a dugh ye. Shighe u Yesu lu eren msen hen Ter na la, a kaa ér: “Ka kwaghôron Wou je a lu mimi ye.” (Yoh. 17:17) Sha nahan yô, cii man mimi a doo se ishima yô, gba u se hii zuan a kwaghfan u vough u a dugh ken Mkaanem ma Aôndo la. (Kol. 1:10) Nahan cii kpa, gba u se er kwagh a hemba di u zuan a kwaghfan tseegh tsô la. Nenge ase er orngeren u Pasalmi 119 la, a wase se u kaven kwagh u se er ve mimi u ken Bibilo la una doo se ishima yô. (Ôr Pasalmi 119:97-100.) Ka se ker shighe hanma iyange se gbidye kwar sha avur a Ruamabera kpa? Aluer se mba gbidyen kwar sha igbenda i se zough a iwasen sha u dondon mimi u a dugh ken Bibilo la ken uuma  asev yô, se seer lun a iwuese sha mimi u ken Bibilo la.

12 Orpasalmi la shi yange kaa ér: “Mkaanem Ou zam zwa zee! Een, a hembam zam zwa a iyough i ken toho kpaa.” (Ps. 119:103) Se kpa se fatyô u yan kwaghyan u ken jijingi u nyohon tsung, u a har sha Bibilo, u nongo u Aôndo u lu nan se la. Se fatyô u den ser a lu se ken zwa u sha injakwagh la sha er se umbur “akaaôron a dedoo” a mimi la, nahan se er tom a mi u wasen mbagenev yô.—Orpa. 12:10.

13. Lu nyi i wase Yeremia ve mimi u ken Ruamabera la doo un ishima, man kwagh la bende a na nena?

13 Mimi u ken Ruamabera la yange doo profeti Yeremia ishima tsung. Nenge ase gbenda u mkaanem ma Aôndo yange ma bende a ishima na la. A kaa ér: “Ka a zua a akaaôron a Ou yô, m ya a, akaaôron a Ou hingir mo iember man msaanyol ken ishima yam; gadia i yilam sha iti You je, TERE, Aôndo u akum a Sha.” (Yer. 15:16) Yeremia yange ya mkaanem ma Aôndo ma doon tsung la sha injakwagh, nahan ma sough un ken iyol sha ci u gbidyen kwar sha mi. Sha nahan yô, yange lu a iwuese kpishi sha ian i civirigh i zua a mi i ior yilan un sha iti i Aôndo la. Dooshima u se lu a mi sha mimi u ken Bibilo la mgbegha se se fa ian i civirigh i se lu a mi i ior ve yilan se sha iti i Aôndo la, nahan pasen kwagh u Tartor na ken ayange a masetyô ne kpa?

Tesen wer mimi u ken Bibilo la doo u ishima (Nenge ikyumhiange i sha 14)

14. Se er nan ve mimi u ken Bibilo la una seer doon se ishima?

14 Dugh u ôron Bibilo man ityakerada yase i pasen Bibilo la kera yô, ka nyi igen kpa ia wase se ve mimi u ken Bibilo la una seer doon se ishima? Aluer se mba zan mbamkombo mba tiônnongo hanma shighe yô, kwagh ne una na mimi u ken Bibilo la una seer doon se ishima. Bibilo i se henen hanma kasua sha iwasen i Iyoukura la, ka gbenda u vesen u i tesen se yô. Aluer se soo u kaven kwagh u i lu tesen la yô, gba u se waan iyol tsembelee sha hanma ngeren u i lu timen sha mi ken Iyoukura la. Gbenda môm u se fatyô u eren kwagh ne yô, ka u ôron avur a Bibilo a a lu ken ngeren u Iyoukura shon cica cii. Sha ayange ase ne yô, se fatyô u kuran Iyoukura hen ijiir yase i sha Intanet i jw.org la, shin ôron i sha JW Library app u a lu ken ijô kpishi la. I er ngeren mba ken Iyoukura mban mbagenev sha gbenda u or a fatyô u kighir uwegh sha hanma ivur Bibilo i i lu ken ngeren u i lu henen la cii, maa ia bugh fese je. Hanma gbenda u se tsough cii kpa, aluer se mba ôron avur ne zulee shi gbidyen  kwar sha mi yô, kwagh la una na mimi u a dugh ken Bibilo la una seer doon se ishima.—Ôr Pasalmi 1:2.

ER ANMGBIANEV ASEV VEA DOO SE ISHIMA YÔ

15, 16. (a) Sha kwagh u Yohane 13:34, 35 a kaa yô, ka nyi i gbe kpee u se eree? (b) Dooshima u se lu a mi sha anmgbianev asev la, gba zua vea dooshima u se lu a mi sha Aôndo man Bibilo la nena?

15 Hen tugh mbu kpernan i wua Yesu la, a kaa a mbahenen nav ér: “M ngu nan ne tindi u he sha u doo nen ayol a en yô; er ne doom ishima nahan, kape ne kpaa, doo nen ayol a en vough la. Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.”—Yoh. 13:34, 35.

16 Dooshima u se lu a mi sha anmgbianev asev mba nomso man mba kasev la gba zua vea dooshima u se lu a mi sha Yehova la. Jighilii yô, aluer Aôndo doo se ishima ga yô, anmgbianev asev kpa vea doo se ishima ga, shi aluer anmgbianev asev doo se ishima ga yô, Yehova kpa una doo se ishima ga. Apostoli Yohane nger ér: “Or u anmgbian u nan, u nan nenge a nan la, a doo nan ishima ga yô, Aôndo u nan nengen a Na ga la, A fatyô u doon nan ishima ga.” (1 Yoh. 4:20) Kwagh ugen yô, dooshima u se lu a mi sha Yehova man anmgbianev asev la, gba zua vea dooshima u se lu a mi sha Bibilo la. Sha ci u nyi? Sha ci u dooshima u se lu a mi sha mimi u ken Bibilo la, ka a mgbegha se u kuran tindi u Ruamabera a kaa ér, Aôndo man anmgbianev asev ve doo se ishima la a ishima yase i môm.—1 Pet. 1:22; 1 Yoh. 4:21.

Tesen wer anmgbianev mba nomso man mba kasev doo u ishima (Nenge ikyumhiange i sha 17)

17. Ka igbenda igen i nyi nahan, se fatyô u tesen anmgbianev asev dooshima?

17 Ôr 1 Mbatesalonika 4:9, 10. Ka igbenda injaa igen i nyi nahan, se fatyô u tesen anmgbianev dooshima ken tiônnongo? Alaghga se fatyô u wasen anmgbian u nomso shin u kwase u nan bee iyol yô, u zan mbamkombo mba Mbakristu. Shi alaghga se fatyô u wasen kwasecôghol u sôron akaa agen a a vihi hen ya u nan yô. (Yak. 1:27) Sea lu agumaior shin sea bee iyol kpa, se fatyô u nan anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba iyol i kpe ve shin ve ure shin ve lu tagher a mbamtaver ken uma la, shighe wase shi taver ve ishima shi surun ve ishima. (Anz. 12:25; Kol. 4:11) Ka se tese sha kwaghôron man ieren yase ser anmgbianev asev “mbananjighjigh” a vese imôngo mbara, doo se ishima sha mimi shi kwagh ve gba se ishima tsung.—Gal. 6:10.

18. Ka nyi ia wase se ve se sôr an-zayol u se lu a mi vea mba se civir Aôndo a ve imôngo laa?

18 Bibilo tsengaôron ér, ken “ayange a masejime” a botar ne yô, ior vea lu mba wan ayol a ve ikyo tseegh man mba hua a doo ve ishima yô. (2 Tim. 3:1, 2) Er se lu Mbakristu yô, gba u se nôngo kpoghuloo Aôndo una seer doon se ishima man mimi u ken Bibilo la kua mbagenev kpaa. Ka mimi, alaghga ashighe agen se lu a an-zayol vea mba se civir Aôndo a ve imôngo la. Nahan cii kpa, aluer dooshima mgbegha se se sôr ayôôso a se lu a mi vea mbagenev la sha dooshima yô, tiônnongo cii una lu bem bem. (Ef. 4:32; Kol. 3:14) Sha nahan yô, mayange je se lumun nen ser dooshima wase la a ndôhôr ga! Kpa se za nen hemen u lun a dooshima tsung sha Yehova man Mkaanem nam kua anmgbianev asev kpaa.