Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Gba Hange Hange u Se Lu a Ieren i Eren a Ior Dedoo

Gba Hange Hange u Se Lu a Ieren i Eren a Ior Dedoo

“Yôron nen ayol a en, kpa de gban nen ahon sha mi ga.”—1 PET. 4:9.

ATSAM: 100, 87

1. Ka mbamtaver mba nyi Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la tagher a mini?

APOSTOLI Peteru yange nger washika ken atô u inyom i 62 man 64 la hen “ushirmbaiorov mba ve sambe ve lu ken Pontu man Galatia man Kapadoshia man Ashia man shi Bitinia” yô. (1 Pet. 1:1) Yange gba u a taver atôônanongo a ken Ashia u Kiriki a a lu a ior mba ken akuraior kposo kposo la ishima shi a tese ve kwagh u vea er yô. Yange ior lu hendan a ve shi i lu lamen sha a ve dang. Ve tagher a “bocan.” Shi ve lu ken shighe u vihin tsung. Peteru nger ér: “Mkur u akaa cii mgbôghom ve.” Lu u a kera kuma anyom pue ga je maa, a tim Yerusalem. Nahan lu nyi ia wase Mbakristu mba sha hanma ijiir cii u wan ishima ken shighe u ican nee?—1 Pet. 4:4, 7, 12.

2, 3. Peteru yange taver anmgbianev nav ishima ér ve tesen erdoo sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

2 Môm ken akaa a Peteru taver anmgbianev nav asema ér ve er yô, a kaa ér ve ‘yôron ayol a ve.’ (1 Pet. 4:9) Inja i ishember i ken zwa Grika i i gem ér “yôron” la, ka u “eren a mbavannya shin ior mba u lu a vande fan ve ga la dedoo shi tesen wer ve doo u ishima.” Nahan kpa umbur wer, Peteru lu taver Mbakristu ishima heen ér ve tesen erdoo ‘ayol a ve,’ inja na yô, ka hen mba ve vande fan ve shi ve lun imôngo  la. Nahan aluer Mbakristu mban mba eren a mbagenev dedoo yô, kwagh la una wase ve nena?

3 Kwagh la una na vea lu kangenaa. Gbidye ase kwar nenge kwagh wou iyol you. I lu nahan or lôhô u hen ya u nan vee? Mtem la yange doo u ga he? Shighe u yange u yôr anmgbianev mbagenev ken tiônnongo wou iwer la, ne seer lun kôôsôô ga he? Ka sea eren a anmgbianev dedoo nahan yô, se hemba fan ve zan shimi. Yange gba u Mbakristu mba sha ayange a Peteru la vea hemba lun kangenaa ayol ave sha ci u akaa lu vihin seer a seer. Ken “ayange a masejime” ne kpa, gba u Mbakristu vea er nahan.—2 Tim. 3:1.

4. Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

4 Ka aan a nyi se Mbakristu se lu a mi a eren a ‘ayol a ase’ dedoo? Se hemba akaa a a fatyô u yangen se u eren a mbagenev dedoo la nena? Ka nyi ia wase se u lun mbavannya mba injaava?

AAN A SE LU A MI A EREN A MBAGENEV DEDOO YÔ

5. Se fatyô u eren a ior doo doo ken mbamkombo asev nena?

5 Ken mbamkombo: Ka se ngohol mba ve ve mkombo u Mbakristu a vese imôngo la doo doo. Ka Yehova man nongo na ve lehe se ye. (Rom. 15:7) Nahan shighe u mbahev ve ve mbamkombo yô, gba u se kpa se ngohol ve. Aluer mbahev va yô, kar a ishima you ngohol ve. Aluer ve hua nyi ikyondo, shin ve er hwe nan nan je kpa ngohol ve. (Yak. 2:1-4) Aluer u nenge a or u he nan tema tswen ken mkombo yô, u fatyô u kaan a nan wer nana va tema vea we. A saan nan iyol kpishi aluer u wase nan, nan ngu dondon hanma kwagh ken mkombo la, shi wasen nan u bughun avur a Bibilo yô. Aluer se er nahan yô, a lu gbenda u doon u ‘eren a mbavannya dedoo.’—Rom. 12:13.

6. Ka unô i gbe u se hemban lôhôn ve hen ya wase ciili?

6 Ankwaghyan shin iwer: Sha ayange a i ngeren Bibilo la, ieren i ngohol mbavannya shin eren a ior dedoo la wa u lôhôn ve iwer hen ya wou. (Gen. 18:1-8; Mbaj. 13:15; Luka 24:28-30) Yange wea yôr orvannya iwer yô, i tese ér u soo wer nana lu ijende you shi ne lu ken bem. Ka unô i gbe u se hemban lôhôn ve hen ya wase ciili? Ka mba se lun imôngo hanma shighe la; anmgbianev mba ken tiônnongo wase. Er tar ne u lu hemban vihin a vihi ne, kwagh a gba se a iwasen i anmgbianev asev hange hange. Se soo ser ve lu azende ase a mimi shi se lu ken bem a ve cii. Kwagh ka a er i doo yô, ken inyom i 2011 la, Mbahemenev mba Shin Itine gema shighe u tsombor u Betel u ken tar u Amerika nyôron Iyoukura i henen la. Yange i de u nyôron ahwa 6:45 aikighe, hingir ahwa 6:15 aikighe. Man lu sha ci u nyi? Yange i pase ityôkyaa shon ér, aluer i bee mkombo ne faa yô, anmgbianev mba shin Betel kpishi vea hemba zuan a ian i lumun u za yan iwer i mbagenev ve lehe ve la, shin ishima ia hemba mgbeghan ve u tesen mbagenev erdoo. Maa afishi a branci a sha ajiir agen kpa gema eren nahan. Kwagh ne na yô, mba shin Betel hemba mban kôôsôô a ayol ave hegen cii.

7, 8. Se er a mba nongo u Yehova u tindi ve hen a vese la dedoo nena?

7 Ka se zua a aan a eren a ior dedoo shighe u anmgbianev mba sha atôônanongo agen ve u va nan kwaghôron hen tiônnongo wase kua shighe u mbatamen mba sôron atôônanongo ve ve se inya yô. Ashighe agen di ka i lu zum u branci a tindi anmgbianev hen a vese yô. (Ôr 3 Yohane 5-8.) Gbenda môm u doon tsung u eren kwagh ne yô, ka u nan ve ankwaghyan shin lôhôn ve iwer hen ya wou. U fatyô u eren kwagh ne kpa?

8 Anmgbian u kwase ugen ken tar u Amerika umbur nahan ér: “Ken anyom a karen ne, mo vea orya wam se zua a ian i lôhôn anmgbianev kpishi mba va nan akaaôron hen tiônnongo wase kua kasev vev hen ya wase. Hanma kwa u se lehe ma anmgbian yô, yange i saan se iyol kpen kpen, i hôm kpaa, kpa u hemban cii je yô, se seer taver jighjigh wase. Mayange je se vaa afanyô u eren kwagh ne ga.”

9, 10. (a) Ka unô alaghga a gba u se tese ve erdoo shighe a lihee? (b) Mba ve lu a ajiir a tsan akuma akuma la kpa vea fatyô u wasen nena? Tese ikyav.

 9 Mbavannya mba ve lu lun a vese shighe gôgônan la: Sha ayange a tsuaa la, gbenda ugen u i eren a mbavannya dedoo yô, i na mbagen ijiir i tsan. (Yobu 31:32; File. 22) Nyian kpa, ashighe agen ka i gba u se er nahan. Zum u mbatamen mba sôron atôônanongo ve ze tiônnongo inya yô, ka i gba u a na ve ijiir i tsan. Anmgbianev mba ve ze imakeranta i nongo u Yehova kua mba ve ne ayol a ve u maan akaa a nongo u Yehova kpa, ka i gba u a na ve ijiir i tsan. Shi alaghga aahe una vihi icombor igen uya, nahan a gba u vea ker ijiir i vea hila lu her vea keghen shighe u a va sôr uya vev yô. Doo u se hen ser ka mba ve lu a uya mba doon la tseegh vea na iwasen ga, sha ci u alaghga vea vanden eren nahan acin imôngo. Aluer ya wou ngu akuma akuma kpa u fatyô u lumun wer i va tsa her.

10 Anmgbian ugen ken tar u South Korea umbur er yange un na ijiir na, anmgbianev mba van imakeranta i nongo wase ve tsa her yô. A nger ér: “Kwagh ne yange taver mo sha hiihii la, sha ci u m sember eren kwase shi ya wase kehe ga. Kpa er m lumun anmgbianev mban gema va tsan hen vese yô, saan se iyol kpishi. Er se sember eren ivese yô, se nenge er mba ve vese ayol a ve ka vea civir Yehova imôngo shi vea eren akaa a ve we ishima u eren ken mcivir u Yehova la ve, i saan ve iyol yô.”

11. Gba u u er a anmgbianev mba ve va hen tiônnongo wou hegh la dedoo sha ci u nyi?

11 Anmgbianev mba ve sember va nyôron hen tiônnongo yô: Alaghga icombor shin anmgbianev mbagen vea mough sha ajiir agen vea va lu hen ijiir you. Alaghga mbagenev vea va u va eren tom ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh yô. Gayô a tindi upania ér ve va wase tiônnongo wou. Anmgbianev mban cii undu ajiir a ve, ve hingir u lun hen ningir shin tiônnongo u he shi alaghga a gba u vea hen zwa ugen shin aeren a ityôô agen kpaa. Aluer se lôhô ve iwer shin se due ahumbe a man imôngo yô, kwagh la una wase ve u kôron azende a he shi hoghol a ijiir i ve va lu la.

12. Ka nyi i tese ér saa se yôr iwer yôughyôugh ve a tese ér se er a mbavannya dedoo ga?

12 Saa u yôr iwer yôughyôugh ve a tese ér u er a mbavannya dedoo ga. (Ôr Luka 10:41, 42.) Anmgbian ugen umbur kwagh u er un shighe u hii tom mishen yô, a kaa ér: “Yange mo vea kwase wam se lu iyev her shi se lu a mfe sha akaa agen ga shi ya a sar se tsung. Aikighe ugen la, sar kwase wam tsung u hiden yemen ken ya. Er m nôngo kpoghuloo mer i saan un iyol nahan kpa gba sha mi ga. Maa er ahwa 7:30 aikighe nahan, or va kema se uwegh sha hunda. Lu kwase ugen u i henen Bibilo a na yô. Yange va se a atam a alum atar. A va u va sughun mbamishen mba hev mba ve va la. Nahan se kaa se a nyôr ker, maa se na un mngerem shi se kunde un tii i tseen wese wese sha côkoleeti. Yange se lu a fa zwa Swahili ga, un kpa, fa zwa Buter ga. Nahan kpa, kwagh la na yô, se hii u kôron ijende a anmgbianev mba hen ijiir ne shi hii u saan se iyol.”

ER SE HEMBA AKAA AA FATYÔ U YANGEN SE U EREN A MBAGENEV DEDOO LA YÔ

13. Aluer se mba eren a ior dedoo yô, ka mbamtsera mba nyi se zua a mi?

13 I lu nahan uwer gba u u eren a or dedoo vee? Aluer ka nahan yô, alaghga tsô aan a kôron ijende shi yan ikyar i doon tsung i tsan gbem la kar u. Eren a ior dedoo. Kwagh la ka icigh ki hemban doon cii ki been mtswenem. Kpa adooga u pine wer: ‘Ka nyi alaghga ia na ve uwer a gba u u eren a or dedoo?’ Atôakyaa aa fatyô u lun imôngo.

14. Aluer shighe shin tahav mbu yangen se u eren a mbagenev dedoo shin zan ve inya yô, ka nyi se fatyô u erene?

14 Shighe man tahav: Mbacivir Yehova ka ve lu a ityom ave kpishi kua akaa a i gbe u vea er yô. Alaghga ve mbagenev vea nenge ér mba a shighe shin tahav mbu eren a ior dedoo ga. Aluer we kpa kape i lu la yô, a gba u u hide u nenge  sha akaa a u eren a shighe wou la. U fatyô u sôron akaa a ou sha er u zua a shighe u eren a mbagenev dedoo shi lumun u zan mbagenev inya yô. Ruamabera taver Mbakristu ishima ér ve eren a mbagenev dedoo. (Heb. 13:2) U tôôn shighe eren kwagh ne la ka kwaghbo ga. Jim je yô, ka kwagh u i doo u se er yô. Sha nahan yô, a gba u u pande shighe u ka u tôô u eren akaa a a lu hange hange ga la.

15. Ka ishimanyian i nyi alaghga mbagen vea lu a mi sha kwagh u eren a ior dedoo?

15 Er u nengen iyol you la: I lu nahan, sar u u eren a mbagenev dedoo kpa u nenge wer u fatyô ga vee? Mbagen mba cie ashe, nahan ka ve hen ér aluer ve lôhô ior hen ya ve yô, ve fa kwagh u vea lu lamen vea mbavannya mbara ga, shin ve nenge ér vea fatyô u eren a ve tsembelee er a saan ve iyol ga. Anmgbianev mbagen yô, mba a kwagh ave ga, nahan ve na jighjigh ér mayange vea fatyô u eren kwagh u mbagenev hen tiônnongo ve eren la ga. Kpa umbur wer, saa ya una lu ya u doonashe tsung ga; kpa aluer ngu wang shi i sôr hanma kwagh i ver sha inja shi u ngohol ior sar sar yô, a saan ve iyol.

16, 17. Ka nyi ia na ve ishima ia kera nyian se kpishi shighe u i gbe u se lu a mbavannya ga?

16 Aluer ishima ka i nyian we shighe u i gbe u ior vea va u inya yô, ka we tseegh ga. Anmgbian ugen ken tar u Britain u a lu ortamen yô, kaa ér: “Alaghga ishima ia fatyô u zan or iyol sha akaa agen zum u nan lu lun a mbavannya yô. Kpa mtsera man mkom u or ka nan zua a mi la ngu a hemba ishimanyian i nan la ica je, er akaa agen a se eren ken mcivir u Yehova kpa ka i lu nahan. Ka mea tema vea mbavannya sea benden kofi shi a lamen nahan i doom kpen kpen.” Fa wer, u tesen mbavannya ou wer kwagh ve gba u ishima la ka kwagh u injaa kpishi. (Fil. 2:4) Ior kpishi ka i doo ve u ôron mbagen akaa a a er ve ken uma yô. Ka shighe u ior ve tem imôngo nahan ka i lu ian i mbagenev vea zua a shighe u ôron se akaa a a er ve ken uma ye. Ortamen ugen nger wener: “Ka mea lôhô ior mba ken tiônnongo hen ya wam yô, kwagh la a wasem u seer fan ve shi m hemba fan kwagh ve, hemban je yô, er yange ve hingir u fan mimi ne la.” Ka wea tese wer kwagh u mbavannya gba u ishima yô, hanma or cii i saan nan iyol.

17 Anmgbian u kwase ugen u a lu pania shi yange anmgbianev mba zan imakeranta i nongo u Yehova ve va tsaan hen ya na yô, kaa ér: “Sha hiihii la, ishima i zam iyol sha ci u ajiir a tsan a hen ya wam ka a ôron kwagh a mi ga, shi akaateman man akaa agen a m lu a mi ker kpa ka a tse. Kpa kwase u anmgbian ugen u tesen ken imakeranta ne yô, gema na ishima gbam shimi. A kaa ér ka vea eren tom u ningir sha yô, i hemba saan ve iyol kasua u ve tse hen ya u or u nan lu a kwagh a ve ga, kpa nan soo kwagh u tom u Yehova shi nan eren kwagh akuma akuma yô. Kwagh ne na m umbur kwagh u ngise ngôm a ôr a vese shighe u se lu mbayev la. Yange a kaa ér: ‘Guda u yan ikaiue henpe dooshima a lu yô.’” (Anz. 15:17) Nahan yô, dooshima a mgbeghan we u eren a mbavannya dedoo; ityôkyaa ngi i ishima ia nyian we ga.

18, 19. Aluer kwagh u or nyoon se iyol je kpa, erdoo una na se hemba mnenge ne nena?

18 Er u nengen mbagenev la: Ma or ngu ken tiônnongo wou u kwagh u nan a nyoon we iyol yôô? Alaghga sha hiihii je u gba soon kwagh u nan ga tsô, man aluer u er kwagh sha mi ga yô, kwagh u nan una zer vihin we ishima gbem. Aluer u soo kwagh u or ga yô, kwagh ne una na u soo u tesen nan erdoo ga. Shin alaghga yange or er kwagh u vihin we shighe kar kpa taver we u hungur a kwagh shon.

19 Bibilo kaa ér se eren a ior dedoo. Kwagh ne una na se seer lun kôôsôô a mbagenev, kua mbaihyomov asev je kpaa. (Ôr Anzaakaa 25:21, 22.) Aluer se mba eren a ior dedoo yô, kwagh ve una hemba doon se, nahan se lu a ve bem bem. Shi kwagh ugen yô, aluer se lôhô or hen ya wase yô, se hemba nengen a aeren a nan a dedoo a Yehova yange nenge a mi ve urugh nan va a mi ken mimi la. (Yoh. 6:44) Aluer dooshima mgbegha u u lôhô or hen ya wou, zum u nan ver ishima tsô kpaa ga yô, alaghga maa ne  hingir u lun kôôsôô. Kpa u er nan ve u fa wer ka dooshima jighilii a mgbegha u u eren kwagh nee? Gbenda môm yô, ka u dondon kwaghwan u a lu ken Mbafilipi 2:3 la. Ivur la kaa ér: “Kpa hide nen ayol a en ijime; hanma or nana̱ nengen er orgen hemba nan.” Aluer se mba henen sha igbenda i anmgbianev asev ve hemba se, er jighjigh ve u nan man ishimataver ve kua aeren a Mbakristu agen nahan yô, vea hemba doon se ishima shi se ker igbenda igen i tesen ve erdoo u una na a pever ve iyol yô.

LU ORVANNYA U DEDOO

Ior ka vea lôhô mbavannya hen uyaav vev yô, ve wa agoyol tsembelee (Nenge ikyumhiange i sha 20 la)

20. Shighe u se lumun ser se za imôngo i or lôhô se yô, doo u se er nena, man ka sha ci u nyi?

20 Orpasalmi Davidi yange pine wener: “TERE, ka an nana tsa ken tenti Wouwe?” (Ps. 15:1) Pin nahan yô, a za hemen u pasen aeren a Orkristu a Aôndo a soo ér mbavannya nav ve lu a mi yô. Môm ken aeren ne yô, ka u ôron mimi. A ôr ér: “Ka nana bum yô, shin a hingir u kwagh á va tser nan kpaa, nan gema kposo ga.” (Ps. 15:4) Aluer se lumun u zan imôngo i or lehe se yô, doo u se gba bunden i tsô ga. Alaghga or u nan lehe se la nan wa agoyol sha mve wase shon, nahan aluer se gba bunden tsô yô, iniôngon i nan la cii ia saa ishe. (Mat. 5:37) Ashighe agen mbagenev ka ve bunde imôngo i i vande lôhôn ve la sha er vea za igen i ve nenge ér ia hemba wan ahôm yô. Kpa u eren nahan la tese dooshima man icivir je he? Aluer or u nan lôhô se la nan yôr iwer ngi nan je kpa, aluer se za shi se tese iwuese yô, a hemba doon. (Luka 10:7) Shi aluer kwagh ugen va na gba u se bunde keng kpa, aluer se ôr or u nan lehe se la faa yô, a hemba doon.

21. Aluer se wa ikyo sha gbenda u i eren kwagh hen ijiir i se lu la yô, kwagh la una na se lu mbavannya mba dedoo nena?

21 Shi gba hange hange u se wa ikyo sha gbenda u i eren kwagh hen ijiir i se lu la. Ajiir agen yô, ka wea lôhô or ga, nana gba va duen hen a we tsô kpa u ngohol nan. Sha ajiir agen di yô, ka i hemba soon ér ma i lehe u cii ve ma u ve ye. Shi ajiir agen yô, ka i na mbavannya kwaghyan u a hemba doon la cii ve mbayaav ye. Nahan kpa ajiir agen di yô, mbavannya kua tsombor cii ka ve ya kwaghmôm. Shi ajiir agen ka a lôhô u imôngo yô, i gba u we kpa u vaan a ankwagh u a seer sha iwer yô; ajiir agen di yô, ka veren ishima ér orvannya nana vaan a kwagh ga. Shi ajiir agen yô, ka wea venda u va yan iwer a kuma kwa har nahan cii man wea va lumun u van yô; i hemba doon. Kpa agen di yô, or ka nana venda u van sha kwa hiihii u i lehe nan la yô, i doo ga. Nahan yô, se nôngo sha afatyô wase cii sha er a saan or u nan lehe se hen ya u nan la iyol yô.

22. Gba hange hange u se ‘yôron ayol a ase’ sha ci u nyi?

22 Hegen ne “mkur u akaa cii mgbôghom” hemba ave atse. (1 Pet. 4:7) Se va tagher a zegecan u hemban cii u i gbe tar je, a lu a er ga yô. Er tar u lu vihin seer a seer ne, a gba u se anmgbianev mba nomso man mba kasev se hemba soon ayol a ase cii. Kwagh u Peteru wa Mbakristu la hemba ngun a inja hegen cii. A kaa ér: “Yôron nen ayol a en.” Kwagh ne ka ieren i doon tsung, i i gbe u se lu a mi hegen zan zan gbem sha won yô.—1 Pet. 4:9.