Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Tsaha Ka Gbenda u Aôndo a Tesen Se Dooshima Yô

Tsaha Ka Gbenda u Aôndo a Tesen Se Dooshima Yô

“Or u nan doo ter ishima yô, ka nan man A kôôm nan ye.”—HEB. 12:6.

ATSAM: 123, 86

1. Ashighe kpishi Bibilo ka i ôr kwagh u tsaha nena?

KA WEA ungwa ishember i “tsaha” la nahan, ka nyi ka i va u ken ishima? Ken Bibilo yô, i ôr kwagh u tsaha sha gbenda u doon kpen kpen. Ashighe agen Bibilo ka i ter ishember ne ijiir imôm vea mfe man kwaghfan man dooshima kua uma. (Anz. 1:2-7; 4:11-13) Bibilo ôr kwagh u tsaha nahan sha ci u, ka gbenda ugen u Aôndo a tesen ér se doo un ishima shi sar un tsung u se zua a uma u tsôron yô. (Heb. 12:6) Er ashighe agen tsaha u Aôndo ne ka u wa u urugh or tough shin nan or mtsaha nahan kpa, mayange eren kwagh ne sha tswam shin nzughul a nan ga. Jighilii yô, inja i ishember i “tsaha” la jim jim zua sha kwagh u ityesen; er ityesen i ormaren ka nan na wan u a doo nan ishima nahan.

2, 3. A tsaha or sha u tesen shi urugh nan tough nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

2 Nenge ase ikyav ne: Anwan ugen u i yer un ér Kernen yô ngu numben a bor ken iyou. Nahan ngô na kaa a na ér: “Ka we Kernen, de u gbidyen bor ken iyou! U va hembe kwagh.” Kpa kwagh gba un sha kwagh u ngô na a ôr la ga. Ngu gbidyen bor na her. Ica gbe ga maa bor la za ta sha antye u wan faluwa shimi, maa a hembe. Ngô na una tsaha un nena? Alaghga una na er kwagh ne  sha u nan un ityesen shi urugh un tough. Sha vegher u ityesen la, una pase un er i hii ve kwagh u a er la i lu shami ga yô. A soo ér a fa er i doo u una ungwan imo i mbamaren nav yô. Shi a fa ér, gba u mbamaren vea wa atindi hen ya, shi atindi la nga a inja kpaa. Kpa a saa sha zwa tseegh ga, una tsaha un sha gbenda ugen kpaa sha u urugh un tough. Alaghga una ngohol bor la una za koso zan zan saa shighe a kar. Kwagh la una tese Kernen ér or ka nana hemba ato yô, nan zua a injar i ihyembeato.

3 Se mba se lu ken tiônnongo u Kristu cii se mba ior mba ken ya u Aôndo. (1 Tim. 3:15) Sha nahan yô, ka se wa ikyo sha ian i Yehova a lu a mi i wan atindi shi tsahan se sha dooshima shighe u se per a la. Heela tseegh ga, kwagh u vihin u ka a due ken ieren kua tsaha u ka se zua a mi zum u se per atindi a Yehova la, ka a umbur se er i gbe hange hange u se ungwan imo i ter wase u sha la yô. (Gal. 6:7) Kwagh wase gba Aôndo ishima tsung nahan a soo ér kwagh a tser se ga.—1 Pet. 5:6, 7.

4. (a) Ka tsaha u nyi nahan Yehova a veren u doo doo? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

4 Aluer se mba kôôm wanye shin or u se henen Bibilo a nan sha kwaghwan u ken Bibilo yô, tsaha la ua wase nan u hingir orhenen u Kristu. Ka Mkaanem ma Aôndo ma lu ikyagh ki tomough ki se tsaase ior a mi ye. Ka ma wase se u ‘yesen ior ken perapera.’ Sha nahan yô, se fatyô u wasen wan wase shin orhenen Bibilo u kaven shi ‘kuran akaa a Yesu a we se kwagh sha mi cii.’ (2 Tim. 3:16; Mat. 28:19, 20) Kape Yehova a soo ér se tsaase ve je ne, sha er ve kpa vea wase mbagenev u hingir mbadondon Kristu yô. (Ôr Titu 2:11-14.) Hegen se lu timen sha mbampin mba vesen utar: (1) Tsaha u Aôndo a ne se la ngu tesen ér se doo un ishima nena? (2) Ka nyi se fatyô u henen ken ior mba ngise Aôndo tsaha ve laa? (3) Shighe u se lu nan mbagenev tsaha yô, se dondo ikyav i Yehova man i Wan na nena?

AÔNDO TSAHAN SE SHA DOOSHIMA

5. Ka sha igbenda i nyi nahan tsaha u Yehova a ne se la u tesen ér se doo un ishima?

5 Dooshima ka a mgbegha Yehova u kôôm shi tesen shi tsaase se sha er se lu ken dooshima na man sha gbenda u zan ken uma la her yô. (1 Yoh. 4:16) Mayange je toho se shin eren kwagh u una na se hen ser se gba kwagh ga ze. (Anz. 12:18) Kpa ne se icivir, shi hembe veren ishima sha kwagh u dedoo u ken ishima yase la shi ne ian i se lu a mi i eren kwagh sha ishima yase la kpa icivir. Nahan u nengen tsaha u se zough a mi ken Bibilo kua ken ityakerada i i har sha Bibilo shin hen mbamaren asev shin mbatamen mba ken tiônnongo la wer ka gbenda u Yehova a tesen ér se doo un ishima kpa? Alaghga se ‘nôngo gbev’ a mfe wase shio. Kpa gbenda u mbatamen ka ve kôôm se sha dooshima man sha ishima i legh legh la ka u tese ér mba kaven dooshima u Yehova a lu a mi sha vese la.—Gal. 6:1.

6. Ka a tsaha or sha u dughun nan sha iantom ken tiônnongo sha kpa, kwagh ne ka a tese dooshima u Aôndo nena?

6 Ashighe agen tsaha ua hemba di u ôron kwagh a or sha zwa tseegh shin wan a wa nan kwagh tsô la. Kwagh ka una lu nahan kpa, mtsaha u i ne se la ka a tese ér se doo Aôndo ishima. Ikyav i tesen yô, ka a dugh or sha iantom ken tiônnongo yô, kwagh la a wase nan u kaven er i lu hange hange u henen Bibilo sha tseeneke u nan kpoghuloo shi gbidyen kwar sha mi shi eren msen yô. Kwagh ne una fatyô u wasen nan u taver ken jijingi. (Ps. 19:7) Shighe a karen yô, a fatyô u shi hiden a nan sha iantom la her. Ka a dugh or ken tiônnongo sha je kpa, kwagh la a tese dooshima u Yehova. Ityôkyaa yô, kwagh ne ka a yange aeren a bo ken tiônnongo. (1 Kor. 5:6, 7, 11) Aôndo tsahan se sha inja. Nahan ka a dugh or ken  tiônnongo kera yô, orisholibo la nan kav er kwaghbo u nan la a vihi kpishi yô. Maa kwagh ne a mgbegha nan u geman ishima.—Aer. 3:19.

TSAHA U YEHOVA NA UN LA WASE UN

7. Ka an yange nan lu Shebena, man lu anza a bo a nyi va hingir u lun a mi?

7 De se time sha kwagh u iorov uhar mba yange Yehova tsaha ve yô, nahan se kav er tsaha u lu kwagh u hange hange yô. Se time sha kwagh u Shebena u sha ayange a Tor Hesekia la, man kwagh u Anmgbian Graham u sha ayange ase ne. Er Shebena lu orvesen “u a nengen sha ya u tor” yô, lu a tahav. Man a shi nan kpa lu ya u Tor Hesekia. (Yes. 22:15) Kpa kwagh gema er vihi yô, va hingir u moron iyol, keren icivir na. Yange time uwar u taver ishe sha ci na iyol na, shi a henda ‘akeke a sha imanger’ kpaa!—Yes. 22:16-18.

8. Yehova yange tsaha Shebena nena, man lu nyi i due kere?

8 Er shebena hii u keren icivir sha ci na yô, Aôndo ‘dugh un sha tom na kera’ gema ver Eliakim sha ityough nagh. (Yes. 22:19-21) Lu shighe u Tor Senakeribi u Mbaashiria soo u tan ityav sha gar u Yerusalem la kwagh ne er ye. Yange Tor la tindi atiator na kua ikyumutya i ngeen sha er ve ta Mbayuda mciem iyol, shi Hesekia kpa a cia a kende ave sha er kwagh hemba un yô. (2 Utor 18:17-25) Nahan i tindi Eliakim ér a za lam a atiator la, kpa yange za tswen ga. Iorov mbagen uhar za a na imôngo, môm ken ve lu Shebena u lu orngeren hen shighe ne la. Kwagh ne tese ér alaghga tsô Shebena hen u hiden a iyol ijime. Er i hide a na sha iantom i gban ijime nahan kpa ishima vihi un sha kwagh ne ga, a ngohol tom ne a iyolhiden a mi ijime. Nahan yô, ka nyi se fatyô u henen ken kwagh nee? De se nenge akaa atar a se fatyô u henen ken kwagh ne yô.

Aluer se hide a iyol yase ijime se sôr inja shin ieren yase yô, Aôndo una ver se (Nenge ikyumhiange i sha 8-10)

9-11. (a) Ka akaa a vesen a nyi se fatyô u henen ken kwagh u Shebena laa? (b) Gbenda u Yehova er kwagh a Shebena la taver we ishima nena?

9 Hiihii yô, i dugh Shebena sha iantom na kera. Kwagh ne umbur se icintan ne ér: “Ken ijime i iyolgengese yô, ka mtim, ken ijime i iceen ka mgbe.” (Anz. 16:18) Aluer u ngu a aan a tom kpishi ken tiônnongo, je yô alaghga mbagenev nenge ér u gba kwagh kpishi nahan, u za hemen u hiden a iyol ijime kpa? U de wer Yehova a zua a icivir sha mfe u u lu a mi la shin sha ma kwagh u dedoo u u er la kpa? (1 Kor. 4:7) Apostoli Paulu yange nger ér: “M ngu kaan hanmô wen . . . mer, nana̱ de nengen sha mlu u nan i̱ hemban er ma nan nenge la ga, kpa nana̱ nenge sha mnenge u mimi.”—Rom. 12:3.

10 Kwagh u sha uhar yô, er Yehova kôôm Shebena yô, alaghga lu sha ci u nenge ér Shebena a fatyô u geman inja. (Anz. 3: 11, 12) Nenge er mba i dugh ve sha aan a tom ken tiônnongo u Aôndo kera la vea fatyô u henen kwagh ken ikyav ne sha wono! Doo u vea yem nyoon ishima shin yuen mbagenev ga. Gba u vea nenge ér tsaha la ka kwagh u tesen ér ve doo Yehova ishima, nahan vea za hemen u civir Yehova sha afatyô ve cii. Umbur wer, aluer se hide a iyol ijime yô, mayange Ter wase una nenge se ér se vihi inja gande u sôron ga. (Ôr 1 Peteru 5:6, 7.) Tsaha u Aôndo u sha dooshima ne ka gbenda u a maan se yô, nahan se hide a iyol ijime shi se lu er ka inyatyuu i leghem nahan ken ave na.

11 Kwagh u sha utar yô, tsaha u Yehova na Shebena ne ngu a ityesen i doon kpen kpen sha ci u mba ve lu sha ian i nan tsaha la, er mbamaren kua mbatamen nahan. Ityesen shon ka nyi? Er Yehova ka a na tsaha sha u tesen ér isholibo vihi un ishima nahan kpa, shi ka a tese ér kwagh u orsholibo la gba un ishima. Yehova ka a nenge a kwagh u dedoo u a lu ken or la. Aluer u ngu ormaren shin ortamen yô, u fatyô u kaven Yehova zum u u lu nan tsaha kpa?—Yuda 22, 23.

12-14. (a) Mbagenev ka ve er nena shighe u Aôndo a tsaha ve? (b) Mkaanem ma Aôndo yange ma wase anmgbian ugen nena, man lu nyi i due kere?

12 Kwagh er vihi yô, ishima ka i vihi mbagenev ker kpishi shighe u i tsaha ve la je yô, ve undu Aôndo kua tiônnongo na kuaa. (Heb. 3:12, 13) Kpa ngula tese ér a fatyô u wasen ve gaa? Nenge ase ikyav i orgen u i yer iti na ér Graham yô. Yange i dugh un ken tiônnongo kera, shi i va hide a na, kpa shighe karen yô, shi de u van mbamkombo shi duen kwaghpasen. Anyom nga kar kpuaa yô, ortamen ugen nôngo ya ijende a na. Nahan Graham kaa a ortamen la ér a hen Bibilo a na.

13 Ortamen la umbur kwagh u yange za hemen yô. A kaa ér: “Graham ngu a zayol u iyolmoron. Yange kôr mbatamen mba ve ôr un ijir i dugh un ken tiônnongo kera la ihyom je gande. Se mba hiin u henen kwagh yô, se time sha avur a Bibilo a a ôr kwagh u iyolmoron man er ka i bende a or la. Graham maa hii u nengen er kwagh u Bibilo i ôr la a kôr un jighilii yô, nahan a soo u sôron inja. Gbenda u er kwagh sha ikyaa ne la kpiligh iyol kpishi! Yange kaven wang er iyolmoron i pir un ashe shi ieren i puun mbagenev la kpa i ye tor ken a na yô, fese je a hii u geman inja. A hide a hii u zan mbamkombo mba Mbakristu nduuluu shi henen Mkaanem ma Aôndo sha gbashima shi eren msen hanma iyange. Shi a kav er i gbe u una kuren mbamgbe mba tsombor na mba ken jijingi kpaa yô. Kwagh ne doo kwase na man mbayev nav kpishi.”—Luka 6:41, 42; Yak. 1:23-25.

14 Ortamen ne shi kaa ér: “Iyange igen la, Graham ôrom kwagh u kôrom ken ishima tsung yô. A kaa ér, ‘m fa mimi anyom ngee hegen, m er pania je kpaa. Kpa ka hegen me fatyô u ôron sha mimi mer Yehova doom ishima ye.’ Shighe kar kpuaa yô, i na Graham tom u zenden a maikrofon ken Iyou i Tartor. Tom ne yange u doo un tsung. Ikyav na ne tesem ér, or ka nana hide a iyol i nan ijime sha ishigh ki Aôndo sha u ngohol tsaha yô, nan zua a averen mgbeghaa!”

DONDO IKYAV I AÔNDO MAN KRISTU SHIGHE U U LU NAN TSAHA YÔ

15. Aluer se soo ser tsaha wase u kôr or ken ishima yô, ka nyi i gbe kpee u se ere?

15 Cii man or a lu ortesen u injaa yô, saa nana vande lun orhenen u injaa. (1 Tim. 4:15, 16) Nahan, mba Aôndo a ne ve tahav u tsahan mbagenev la kpa, gba kpee u vea za hemen u dondon kwaghwan u Yehova ken uuma vev. Imba iyol hiden a mi ijime ne ka i na ve zua a icivir, shi zum u ve lu tsaase shin kôôm mbagenev kpa, ve lam gbar gbar. Se fatyô u henen kwagh ken ikyav i Yesu la.

16. Ka akaa a nyi se fatyô henen hen Yesu sha kwagh u tsaha man ityesen i injaa?

 16 Yesu yange ungwan imo i Ter na hanma shighe cii, a lu sha shighe u i taver je kpaa. (Mat. 26:39) Shi er fa u tesen ior shi lu a kwaghfan nahan kpa, a na Yehova icivir sha hanma kwagh. (Yoh. 5:19, 30) Er Yesu hiden a iyol ijime shi ungwan imo i Ter na yô, lu ortesen u zungwen mhôônom man u lamen kundu kundu. Nahan kwagh ne urugh mbaasemaamimi u van hen a na. (Ôr Luka 4:22.) Iliam i Yesu i kundu kundu la yange i wase ior mba ve lu er ijinga i hemben shin mou u imenger u yughur mnyim la u taver ishima. (Mat. 12:20) Yange a er kwagh sha ishima na ga kpa, a er kwagh kundu kundu kua sha dooshima. A tese ieren ne shighe u lu kôôm mbaapostoli nav zum u ve gba anyiman sha kwagh u or u nana lu orhemen la.—Mar. 9:33-37; Luka 22:24-27.

17. Ka aeren a dedoo a nyi aa wase mbatamen u nengen sha tiônnongo sha injaa?

17 Mba i ne ve tahav mbu nan tsaha u u har sha Bibilo la ka vea dondon ikyav i Yesu yô, ve tese ér mba eren kwagh sha kwaghfan. Ka vea eren nahan yô, mba tesen ér sar ve u Aôndo kua Wan na ve maa ve. Apostoli Peteru yange nger ér: “Kura nen ikumuile i Aôndo i i lu hen ven la, er ka sha ci u Aôndo nahan, i̱ de lu er i kighir ne a kighir ga, kpa i̱ lu sha asema a en; i̱ de lu sha ci u mtsera u dang ga, kpa i̱ lu sha gbashima je; i̱ de lu er ne mba eren tahav sha kwagh u i we ne sha ikev ga, kpa lu nen ikumuile la ikav.” (1 Pet. 5:2-4) Sha mimi yô, Mbatamen ka vea ungwan imo i Aôndo kua Kristu u a lu ityough ki tiônnongo la saan saan yô, ve kua tiônnongo cii ve zua a mtsera.—Yes. 32:1, 2, 17, 18.

18. (a) Ka nyi Yehova a soo ér mbamaren ve ere? (b) Aôndo wasen mbamaren u eren tom ve nena?

18 Kwaghwan ne ngu sha ci u tsombor kpaa. I wa mbamaren kwagh ér: “De eren nen a ônov enev er vea yuwe ga kpa yese nen ve sha mkôôm man kwaghwan u Ter.” (Ef. 6:4) Kwagh ne ka kwagh u eren beer sha mi ga! Anzaakaa 19:18 tese ér, aluer mbamaren tsaha ônov vev ga yô, vea fatyô u lun a ibo sha ku u ônov vev. Jim je yô, Aluer mbamaren mba ve lu Mbakristu la tsaha mbayev vev ga yô, Yehova una pine ve kwagh sha mi! (1 Sam. 3:12-14) Nahan kpa, mbamaren ka vea er msen hen Yehova, a zamber un a iyol hiden a mi ijime, shi vea ker kwaghwan ken Mkaanem nam shi vea de ér icighan jijingi na a hemen ve yô, Yehova a na ve kwaghfan man agee a eren tom ne.—Ôr Yakobu 1:5.

ER SE HEN U LUN KEN BEM GBEM SHA WON YÔ

19, 20. (a) Aluer se lumun tsaha u Aôndo yô, ka averen a nyi se zua a mi? (b) Ka nyi se time sha mi ken ngeren u dondon laa?

19 Doo u se lumun tsaha u Yehova shi se dondon ikyav na man i Yesu la shighe u se lu nan mbagenev tsaha yô. Aluer se er nahan yô, se zua a averen je a gandeôron. Kwagh ne una na icombor ia lu bem bem shi atôônanongo kpa aa lu ken bem. Heela tseegh ga, hanmaor nana nenge ér nan doo mbagenev ishima sha mimi shi nan gba kwagh shi ishima ia gba nan shimi. Akaa ne cii ka di mafo u averen a se va zua a mi ken hemen tsô. (Ps. 72:7) Sha nahan yô, aluer se kaa ser tsaha u Yehova la ngu tesen se er se va lu imôngo ken bem gbem sha won, shi se lu ken mzough er ka tsombor nahan, Yehova di una lu Ter wase kpa, se ôr ka ie ga. (Ôr Yesaia 11:9.) Aluer se nenge tsaha u Aôndo nahan yô, se hemba keghen iyol u lumun u sha ci u se fa je ser, ka gbenda u Yehova a tesen ér se doo un ishima tsung yô.

20 Se seer timen sha kwagh u tsaha u hen tsombor man ken tiônnongo ken ngeren u dondon la. Shi se time se fa er se fatyô u tsahan ayol a ase kua er se palegh kwagh ugen u a hembe vihin a mnyoonom ma tsaha shin mkôôm yô.