Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U PASEN KWAGH U UMA U OR

Mayange Yehova Ngu a Vam Ahenge Ga!

Mayange Yehova Ngu a Vam Ahenge Ga!

Yange m lu môm ken an-mbayevkasev unyiin mba i tsua ve ér ve za na Adolf Hitler faluwa shighe u lam kwagen bee yô. Hii nan ve mo kpa i tsuama? Terem lu ken pati u Mbanazi cou cou, shi lu deraba u orvesen u kwe patii ne u hen ijiir yase la. Ngôm Yange eren Kwaghaôndo u Fada kpoghuloo shi soo ér m lu sista ken kwaghaôndo ne. Er terem eren pati u Mbanazi kpoghuloo, shi ngôm di taver ken adua u fada nahan kpa, m va nyôr pati u terem la shin m hingir sista er ngôm soo la ga. De m ôr ne ityôkyaa.

I YESEM hen geri u Graz ken tar u Austria. Shighe u m lu anyom ataankarahar la, i wam makeranta sha er a tsaase mo sha akaa a kwaghaôndo yô. Nahan kpa, m nenge a kwagh u kpiligh mo iyol! Ufada ve yaven a usista hen ijiir ne. Nahan inyom lu a bee ga je maa ngôm dughum hen makeranta ne kera.

Tsombor wase, Ter wase hua kaki u shojaa

Shighe kar yô, i za wam makeranta ugen, ape mbayev tsaan hen makeranta yô. Iyange igen la, Terem va tôôm tugh due a mo hen geri u Graz kera sha ci u i lu tan ubom hen geri ne. Nahan se za yer ken geri u Schladming. Yange se mba peren a per tsar ugen la se mba gbe yande la nahan maa, u kpa i ta bom sha mi. Shighe ugen la, agirgi a purugh karen shin inya ker mo man ngôm u vesen gbuuka zum u se lu ken akôngo a ya wase yô. Ityav mbi va been yô, se mase nengen er kwaghaôndo kua gomoti cii va se ahenge yô.

M HEN KWAGH U UNA VAM AHENGE GA YÔ

Ken inyom i 1950 la, Kwaseshiada ugen hii u va pasen ngôm loho u Bibilo. Yange mo kpa m kegh ato m ungwan iliam ve la, shi m za mbamkombo vea Ngôm ashighe agen. Ngôm va kaven wang ér ka kwaghaôndo u Mbashiada mba Yehova a lu u mimi yô, a er batisema ken inyom i 1952.

Hen shighe ne, tiônnongo u lu hen ijiir yase la a lum er ka mzough u ungômbakasev nahan. Kpa shighe kar kpuaa yô, se za mkombo hen tiônnongo ugen u agumaior lu her kpishi yô. Nahan kera lum er ka mzough u ungômbakasev ga cii! Se mba hiden ken Graz je maa m hii u zan mbamkombo nduuluu. Ica gbe ga yô, mo kpa m kav er kwagh u m lu henen la lu mimi yô. Shi m kav er Yehova a lu Aôndo u a ve mbacivir un ahenge mayange ga yô. Ka a er kwagh ne shighe u se hen ser se mba tagher a ma zayol se tseegh, or u wasen se ngu ga la je kpaa.—Ps. 3:5, 6.

Yange m soo u pasen mbagenev mimi ne. Man lu sha anngôôv av je m hii ye. Anmgbianev av mba kasev mbavesen unyiin yem lu za tesen tica sha ajiir agen. Kpa m za sha ajiir a ve lu la cii m za  taver ve ishima mer ve hen Bibilo. Shighe kar yô, anmgbianev av cica cii hen Bibilo shi ve hingir Mbashiada mba Yehova.

Kasua u sha uhar u m hii u duen kwaghpasen u sha uya uya la, m zua a kwase ugen u lu anyom ikyundugber kar yô, maa m hii u henen Bibilo a na. Kwase ne hen kwagh zan zan va er batisema. Shighe kar yô, nom na kua ônov nav uhar mbanomso cii er batisema. Kwaghhenen la wasem u taver jighjigh wam u nan. Er nan m ôr nahana? M ôr nahan sha ci u or môm tôô shighe hen Bibilo a mo ga. Nahan hanma itinekwagh yô, yange i gba u me wa agoyol sha mi tsembelee. Me kaa mer yange m vande tesen iyol yam, cii ve m za tese mba m henen kwagh a ve la ye! Kwagh ne na m seer fan mimi kôron inya. Ken uwer u Aipor 1954 la, m tsegha iyol yam sha ci u Yehova ken igbar sha u eren batisema.

‘I TÔV SE A ICAN NAHAN KPAA I TA SE KERA GA’

Ken inyom i 1955 la, m za mkohol u ityar ityar ken Jamani man France man ken Ingila. Shighe u m lu ken London la, m zua a Albert Schroeder. Yange tesen ken makeranta u Gileadi shi va lu môm ken Mbahemenev mba Shin Itine. Se mba ngur zenden nengen ijiir i veren akaa a mbayiase i tar u Britain la yô, Anmgbian Schroeder tese se ngeren mba Bibilo mba ngise i nger sha ave yô. Ngeren mban lu a iti i Aôndo ker sha asangaabaacaa a ken zwa Heberu, nahan anmgbian ne pase se er ngeren mban ve lu a inja kpishi yô. Kwagh ne na yô, Yehova kua mimi ne seer doon mo ishima. Shi m kange ishima mer me pase mbagenev mimi u ken Mkaanem ma Aôndo la a hemba ave atse.

Mo vea ikyartom wam (ken uwegh ku yan), shighe u se lu ikpur pania hen geri u Mistelbach, ken tar u Austria la

M hii u eren pania u keke ken uwer u Janawari 1, 1956. Iwer ngi karen inyiin yô, i tindim ér m za er tom u ikpur pania ken tar u Austria. Hen shighe ne, Orshiada môm kpa lu hen geri u Mistelbach ape lu u me za pasen kwagh la ga. Kpa m tagher a mtaver ugen. Mlu wam kaha a pania ugen u i tindi se imôngo la. M zurum anyom 19 shi m vese ken geri; un di lu anyom 25 shi vese ken agar. M soon u nderen fele ga; un di a gema a nder faa. Tugh a ilen yô, m soo u yaven fele ga; un di a soo u yaven fele. Nahan cii kpa, er se dondo kwaghwan u Bibilo yô, se nôngo a mbamkposo mban, nahan saan se iyol u eren pania imôngo.

Jighilii yô, yange se tagher a mbamtaver mba vesen mbagen kpaa. I tôv se a ican je kpaa, kpa Aôndo “ta se kera ga.” (2 Kor. 4:7-9) Iyange igen la, se mba ngur pasen kwagh hen anzongo ugen yô, maa ior sagh aniwaav vev. Fele nahan aniwaav va gbing va kase se wa atô. Ve lu gbehen, nyaghem anyi sha vese. Mo vea ikyartom wam se kôr ave, shi m er msen mer, “Yehova, wea lumun yô, aniwaav mban vea hiin u anden se je, ma se kpe fele!” Aniwaav mbara mba va zulum a vese ikyua ikyua maa ve tile, ve gba jingir ica hiden yemen. Se fa je ser ka Yehova a yima se ye. Kwagh ne been yô, se za hemen u pasen kwagh hen anzongo la cii. Shi kwagh u saan se iyol je yô, ior mbara kegh ato zulee shi ve ngohol se saan saan. Alaghga kpiligh ve iyol er aniwaav mbara ve er se kwagh ga, shi se taver ishima shin er kwagh u cieryol ne a er se nahan kpaa. Shighe kar yô, mbagenev ken ve va hingir Mbashiada.

Kwagh u cieryol ugen kpa er se. Iyange igen la, or u se kôr haya hen ya na la za hunde msôrom hide va nyôr. Maa wener, se mba zan ior iyol hen ijiir ne, nahan saa una wua se. Kwase na nôngo ér a gba ishima shimi, kpa wase ga. Se di se lu sha  kpoyou u sha, se lu ungwan. Fese je maa se tôô mkônom se hile sha hunda, se gba wan ikyav yasev. Se mba bughun hunda yô, orya la tile a zege ihô ne ken won. Maa se hide se due sha hunda u shin kungur. Se due a akaa ase cii shin akôngo se yem, se kera hide her ga.

Yange se yem hen hôtee ugen se za pine ruum iyou. Se mba zough a mi yô, se tsa her nôngo u kuman inyom. Kwagh ne na tom za se kera kpen kpen, sha ci u hôtee ne lu hen atô u geri, shi mbagenev mba se henen Bibilo a ve yô, ve soo u va henen kwagh her. Ica gba ga je se hii u eren mkombo u henen takerada hen ruum iyou wase ne, shi se hii u kumban imôngo henen Iyoukura hanma kasua. Ior ve va mba kuman er 15 nahan.

Se tsa hen Mistelbach hemba inyom. Maa shi i tindim ér m za pase kwagh ken geri u Feldbach, u lu geri u Graz vegher ugen la. I tindim vea anmgbian u kwase ugen u lu pania yô, heen kpa tiônnongo lu ga. Se tsaan ken kpo u sha uhar u anyou u cuku u i mande sha ikyon yô. Ahumbe a toron hen aan a ikyon la, nahan se tôô ikya pipaabaver se nôngo se cir aan shon. Shi i gba u se tsuwen mngerem shin ijôr. Kpa se wa ishima nahan kwagh u injaa va due ker. Iwer ngi kar kpuaa yô, i bugh annongo u nyôron mkombo her. Shighe kar yô, iorov 30 mba se henen Bibilo a ve hen tsombor ugen yô, va ken mimi!

Akaa a yange er se ne na yô, m hemba lun a iwuese sha gbenda u Yehova a suen mba ve keren Tartor hiihii hanma shighe la. Aluer uumace fatyô u wasen se ga je kpa, Yehova una hungur a vese ga.—Ps. 121:1-3.

AÔNDO SUE SE SHA “UWEGH [NAGH] KU YANEGH KU YIMAN A YIMA LA”

Ken inyom i 1958 la, yange gba u a er mkohol u ityar ityar hen geri u New York City, hen Agirigi u Yankee man u Polo Grounds la. Yange m nger m pine mer ma m ze mkohol shon. Nahan branci u tar u Austria gema pinem ér me fatyô u zan Makeranta u Gileadi, kelase u sha 32 laa? Tsô a er nan ve me venda imba kwagh u icivirigh ngun nahan sha wono? Fese je m lumun mer, “Een!”

M ze Gileadi yô, i verem m tema m dondo vea anmgbian Martin Poetzinger. Anmgbian ne Yange wa ishima a atsan a vihin tsung ken afo a mbakwarev a Mbanazi. Shighe kar yô, un kpa va lu môm ken Mbahemenev mba Shin Itine. Ashighe agen a tesen se kwagh yô, Martin a gema a gba pinen mo ivarvase ér “Erika, inja i kwagh la ken zwa German ér nyi?”

 Se mba va gbe ken atô u makeranta ne yô, Nathan Knorr yôô ajiir a se bee ve a tindi se her la. Lu u mo me yem ken tar u Paraguay. Er m lu iyev iyev yum yô, gba u saa terem a na ian ve me nyôr ken tar la ye. Terem za ne ian yô, m yem ker, m za nyôr ken Paraguay ken uwer u Maaci, inyom i 1959. I za verem hen iyaagh ki mbamishen hen geri u Asunción vea anmgbian u kwase ugen.

Ica gba ga maa, m zua a Walter Bright, ormishen ugen u yange bee makeranta u Gileadi, kelase u sha 30 la yô. Shighe kar yô, se er ivaa, maa se za hemen u nôngon a mbamtaver mba uma imôngo. Yange sea tagher a zayol u karen jighjigh wase yô, se ôr ityendezwa i Yehova a er ken Yesaia 41:10 la. A kaa ér: “De cie ga, gadia M ngu a we; de enger kenger sha mcie ga, gadia Mo M ngu Aôndo wou, M taver we.” Mkaanem man yange ma taver se ishima ér aluer se za hemen u civir Aôndo sha mimi shi se ver kwagh u Tartor na hiihii yô, mayange una va se ahenge ga.

Mo vea nomom Walter, shighe u se lu eren tom mishen hen geri u Asunción ken tar u Paraguay la

Shighe kar yô, i tindi se hen ijiir igen ikyua a joughtar i tar u Paraguay vea Brazil. Se mba za nyer hen ijiir ne yô, mbahemenev mbaaduav ve wa agumaior kwagh ér ve ker se awen, hen iyagh ki mbamishen ki se lu her la; man kera kpa ya la doo kuma ga. Maa Walter va hii Bibilo i henen a orvesen u dasenda. Nahan or ne a tindi dasenda ve va lu ikyua a ya wase zan zan kasua jimin. Nahan ior mba ve tôvon se a ican la kera za se iyol ga. Ica i gbe ga yô, i mough a vese heela i yem a vese hen ijiir igen i i hemba doon yô, joughtar yande la. Kwagh ne wase kpen kpen sha ci u se er mkombo ken tar u Paraguay man ken Brazil cii. Cii ve se mough hen ijiir la kera yô, i ver atôônango a kiriki ahar hen ijiir ne.

YEHOVA ZA HEMEN U TAVER MO

Yange mbatwerev av kaa a mo ér mo me fatyô u maren mbayev ga. Nahan kpiligh mo iyol zum u m va kav ken inyom i 1962 mer m ngu iyav yô! Ken masejime yô, se va tema inya ken geri u Hollywood, ken kpentar u Florida ikyua ape tsombor u Walter lu yô. Nahan kpa mo vea Walter se kera fatyô u eren tom pania ga anyom imôngo. Yange gba u se nenge sha tsombor. Nahan cii kpa se za hemen u veren kwagh u Tartor hiihii.—Mat. 6:33.

Shighe u se za nyôr ken Florida ken uwer u Novemba, inyom i 1962 la, se tagher a mpav u lu hen atô u abuter man ior il hen ijiir ne yô. Nahan anmgbianev mba ve lu il yô, nyôron mbamkombo kposo a mba ve lu abuter la, shi ve pasen kwagh sha uharegh vev kposo, nahan kpiligh se iyol kpishi. Kpa Yehova yô, paven ior veren kposo sha ci u mlu u kwavyolough ve ga. Nahan kpa ica gba ga maa, ior il man abuter cii gema nyôron mbamkombo imôngo ken atôônanongo. Ikyav tese wang ér uwegh ku Yehova lu sha kwagh ne, sha ci u hegen ne atôônanongo nga hen haregh ne kpishi.

Kpa ken inyom i 2015 la kwagh er u vihin tsung, kyansa i ken ityou wua Walter. Se er ivese kuma anyom 55. Yange lu nom u injaa u Yehova doo un ishima shi wase anmgbianev kpishi yô. M ngu veren ashe u shi va nengen a na shighe u a nder un shin ku, una kera lu a angev ga la.—Aer. 24:15.

Saan mo iyol kpishi sha ci u m er tom u pasen kwagh ayange ayange la hemba anyom 40. M zua a averen kua akaa a nan mo iember kpishi. Ikyav i tesen yô, mo vea Walter se nenge batisema u iorov 136 mba se hen Bibilo a ve yô, sha mbamkohol kposo kposo. Nahan cii kpa ashighe agen se tagher a mbamtaver. Nahan kpa mayange se nenge mbamtaver mban ser ka ityôkyaa i se kôr ave se de u civir Aôndo sha mimi ga. Kpa se seer kporom ikyua a na, se suur sha a na ser a nenge sha hanma kwagh sha shighe u a soo la man er a nenge i doo un la. Shi yange a nenge sha mi kpaa!—2 Tim. 4:16, 17.

Walter kera ngu ga nahan, ka i huan mo kpen kpen. Kpa er m lu eren pania yô, kwagh la ka a wasem u wan ishima. Ka mea tesen mbagenev, mea ôron ve kwagh u ishimaverenkeghen i mnder u shin ku nahan, kwagh la a wasem tsung. Mimi je, me fatyô u ôron sha hanma gbenda cii mer, mayange Yehova vam ahenge ga. Yehova er sha ityendezwa na la vough. Wasen mo shi taver mo shi tuur mo sha “uwegh [nagh] ku yanegh ku yiman a yima” la.—Yes. 41:10.