Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

U Fatyô u Henen Kwagh ken Akaa a I Nger la Kpa?

U Fatyô u Henen Kwagh ken Akaa a I Nger la Kpa?

“Akaa ne . . . i nger a sha u a̱ lu se ityesen, se mba mkur u ashighe a ve sha a vese ne yô.”—1 KOR. 10:11.

ATSAM: 11, 61

1, 2. Se lu timen sha akaa a utor mba unyiin mba ken Yuda yange ve er shami ga la sha ci u nyi?

ALUER u nenge or za lyemen sha gbenda ugen nan gba yô, we u karen sha gbenda shon nahan u kera ver ishima gaa? Ka sea time sha akaa a mbagenev ve er shami ga la yô, kwagh ne a wase se u palegh akaa shon. Kape kwagh wase u ken jijingi la kpa a lu je la. Se fatyô u henen akaainjaa kpishi ken akaa a mbagenev ve er shami ga la, kua a i nger ken Bibilo la kpaa.

2 Utor mba unyiin mba ken Yuda mba se hen kwagh ve ken ngeren u karen la, yange ve civir Yehova a ishima i jighilii. Nahan cii kpa, ve er akaa agen a vihin tsung. Se fatyô u henen nyi ken akaa a ve er shami ga la, man se palegh akaa shon nena? Aluer se mba gbidyen kwar sha kwagh ve la yô, kwagh ne una wase se u zuan a iwasen ken akaa a i vande ngeren sha ci u ityesen yase la.—Ôr Mbaromanu 15:4.

KA SEA SUUR SHA KWAGHFAN U ORUMACE YÔ, KWAGH A TSER SE

3-5. (a) Er ishima i Asa lu jighilii hen Yehova nahan kpa, lu zayol u nyi tagher a mini? (b) Shighe u Baasha va ta ityav sha Yuda la, alaghga lu nyi i na ve Asa suur sha iyol na man Benhada?

3 De se hii timen nen sha kwagh u Asa la, nahan se nenge er  Mkaanem ma Aôndo ma a hemen se ken uma wase yô. Asa yange suur sha Yehova zum u Mbaetiopia miliôn môm va ta ityav sha Yuda la, kpa Baasha tor u Iserael va ngur maan Rama, gar u lu hen ikighir i Iserael a Yuda u Asa lu hemen la yô, Asa kera suur sha Yehova ga. (2 Kron. 16:1-3) Shighe u Baasha lu maan Rama la, Asa suur sha kwaghfan na, nahan a za na Benhada tor u Shiria azurfa man zenaria ér a za ta ityav sha Baasha. Atseregh a Asa ne wase je he? Bibilo kaa ér: “Tsô er Baasha ungwa nahan yô, a de u maan Rama, a undu tom na.” (2 Kron. 16:5) Nahan kwagh u Asa er ne wase sha hiihii la!

4 Kpa Yehova gema nenge kwagh u Asa er la nena? Aôndo tindi orshua na Hanani ér a za wa Asa kwagh taver taver sha ci u a suur sha Yehova ga yô. (Ôr 2 Kroniku 16:7-9.) Hanani kaa ér: “Hii hegen je ityav mbia za u iyol.” Er Asa ngohol Rama nahan kpa, ityav gema tser un vea ior nav sha ayange a mtemtor na la cii.

5 Er se hen ken ngeren u karen la nahan, Aôndo yange tôv ishima i Asa, nahan nenge ér ngi vough sha ishigh nagh. (1 Utor 15:14) Sha ishigh ki Aôndo yô, Asa lu a ishima i vough sha kwagh na, shi lu kuran atindi a na kpaa. Nahan cii kpa, Asa ya ican sha akaa a a er sha kwaghfan ga la. Shighe u kwagh zua Asa a Baasha la, lu nyi i na ve Asa suur sha iyol na man Benhada, kera lu sha Yehova ga? Alaghga Asa hen wener una fatyô u eren ayom a uitya, nahan hemban ityav mbira, a u keren iwasen hen Aôndo shio. Shin alaghga kegh ato a kwagh u mbagenev wa un sha inja ga la.

6. Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u Asa er shami ga laa? Tese ikyav.

6 Kwagh u Asa la una mgbegha se u gbidyen kwar sha kwagh u se lu eren la kpa? Shighe u se tagher a mbamzeyol mba i lu inja er ve gande se tahav yô, alaghga a lu se ican u fan er i gbe u se suur sha Yehova ga. Kpa ka a gba u se nôngo a mbamzeyol mba kiriki mba se tagher a mi ayange ayange la nahan, se er nena? Ka se nôngo ser se sôr ve sha mhen u orumacee, shin ka se ker akaawan a ken Bibilo shi se dondo akaawan shon, nahan se tese ser se suur sha gbendatesen u Yehova? Ikyav i tesen yô, shighe ugen tsombor wou ua fatyô u hendan a we sha kwagh u zan mbamkombo shin mkohol la. Nahan u sôn Yehova wer a wase u shi a tese u gbenda u hemban doon u u nenge sha ikyaa la yô. Kpa aluer i de u tom, nahan ka taver we u zuan a tom ugen di ye? Zum u u lu lamen a or u nan soo u tôôn we tom la nahan, u fatyô u ôron nan er u ze mbamkombo hanma kasua kpa? Aluer ka zayol u nyi je kpa, a hemba doon u se dondo mkaanem ma orpasalmi man, a kaa ér: “Wa TER gbenda wou sha ikyev, suur sha a Na, Una er sha mi vough.”—Ps. 37:5.

UJENDE MBA BOV VEA FATYÔ U EREN WE NYI?

7, 8. Lu akaa a nyi nahan Yehoshafati er shami ga, man lu nyi i due kere? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

7 Hide wan u Asa, Yehoshafati di ye? Yehoshafati yange lu a aeren kpishi a doon tsung. Er suur sha Yehova yô, a er akaa a dedoo kpishi. Nahan cii kpa, yange er akaa agen sha kwaghfan ga. Ikyav i tesen yô, yange vôso wan u iferor, Tor Ahaba u lu hemen tartor u Iserael u ken imbusutarimese la, na wan na. Shi Yehoshafati za wase Ahaba u nôngon ityav a Mbashiria, shin er profeti Mikaia ta un icin ér a de ze ga nahan kpaa. Yehoshafati ze ityav mbin yô, za war ku sha ikyughur, maa cin hide ken Yerusalem. (2 Kron. 18:1-32) Hidi yô, profeti Yehu pine un ér: “Doo u ú wasen mbaafereve, man mba kôron TER ihyom kpaa vé doo u ishimaa?”—Ôr 2 Kroniku 19:1-3.

8 Yehoshafati hen kwagh ken kwagh u er un la kpa? Er za hemen u tesen ér gba un ishima u eren kwagh u Aôndo soo la nahan kpa, a  hen kwagh ken kwagh u er un vea Ahaba man icin i Yehu ta un la ga. Yehoshafati shi za kôr ijende a orgen kôôsôô, man kwagh ne tese kwaghfan ga. Or u kôr ijende a na ne lu orihyom u Aôndo, ka iferor Tor Ahashia wan u Ahaba je la. Yehoshafati man Ahashia gba utso, kpa utso mbara hembe kera, nahan un vea Ahashia ve kera fatyô u kuren awashima ve la ga.—2 Kron. 20:35-37.

9. Aluer se mba lun vea ujende mba bov yô, ka nyi ia fatyô u tseren se?

9 Aluer se ôr kwagh u Yehoshafati la yô, gba u kwagh la una mgbegha se u gbidyen kwar sha uma wase. Nena yô? Jighilii yô, Yehoshafati lu tor u dedoo. Yange er kwagh u vough shi “ker TER a ishima na i môm.” (2 Kron. 22:9) Nahan cii kpa, ujende mba bov bende a mlu na u dedoo la. Umbur ase injakwagh i ken Bibilo ne, i kaa ér: “Zende a mbafankwagh imôngo, nahan we kpaa ú hingir orfankwagh, kpa ijende i abumeaior yô, ia zua a ican.” (Anz. 13:20) Sha gbenda ugen yô, alaghga se lu nôngon ser se wase mba ve lu a isharen i fan mimi la ve fa mimi. Er Yehoshafati yange yem eren kwagh vea Ahaba a ityôkyaa shio yô, za nôngo u zuan a ku. Se kpa aluer se mba lun a mba ve civir Yehova ga la kôôsôô, a ityôkyaa shio yô, kwaghbo una tser se.

10. (a) Se fatyô u henen nyi hen Yehoshafati sha kwagh u vôson nom shin kwase? (b) Ka nyi i doo u se fa sha kwagh u zuan a nom shin kwase laa?

10 Ka kwagh u injaa u nyi se fatyô u henen ken kwagh u yange er Yehoshafati laa? Alaghga Orkristu nana hii u lun a dooshima u nomsoor a kwase la sha or u Yehova a doo nan ishima ga yô, sha ci u nan hen ér nan ngu fantyô u zuan a nom shin kwase u injaa ken Mbakristu mba mimi ga yum. Shin alaghga ior mba hen tsombor u Orkristu mba ve fe mimi ga la vea lu kumbur a nan ér nana er nom shin kwase ga yô, ‘shighe a va kar.’ Heela tseegh ga, alaghga a lu mbagenev ken ishima er anmgbian u kwase ne nahan. A kaa ér: “I gba se se soo ser se luun vea mbagenev imôngo shi se tesen dooshima ayol a ase.” Nahan Orkristu nana er nena? Aluer se gbidye kwar sha kwagh u yange er Yehoshafati  la yô, kwagh la una fatyô u wasen se. Yange Yehoshafati una soo u eren kwagh yô, a ker mnenge u Yehova sha kwagh shon. (2 Kron. 18:4-6) Kpa shighe u Yehoshafati yem eren kwagh vea Ahaba u Yehova doo un ishima ga la, lu nyi i ere? Gba u Yehoshafati yange ma fa ér ashe a Yehova nga sha mba asema a ve a lu jighilii hen a na la. Hen shighe wase ne kpa, ashe a Aôndo nga “jingen sha akaa a sha won cii,” shi a kegh iyol u ‘pasen agee a na’ hen a vese. (2 Kron. 16:9) A fa mlu wase shi se doo un ishima. U na jighjigh wer Aôndo una kure isharen i u lu a mi i zuan a nom shin kwase u nan doo u ishima shi u soo u lun vea nan imôngo, sha gbenda u a doo u tsung kpa? Fa wer, shighe a va kuma vough yô, una er nahan keng je!

Wa ikyo sha er i de zuan we ken mzough u kpeegh sha igbur i môm a or u nan ne jighjigh ga la imôngo ga (Nenge ikyumhiange i sha 10 )

DE LUMUN IHYAGH I NYÔRON WE KEN ISHIMA GA

11, 12. (a) Hesekia yange tese kwagh u lu un ken ishima la nena? (b) Iyugh i Aôndo yange i kera sen sha Hesekia ga sha ci u nyi?

11 Kwagh u se fatyô u henen ken ikyav i Hesekia ne gba zua a mlu wase u ken ishima la. Shighe ugen la, Yehova u a fe kwagh u a lu or ken ishima la, pase kwagh u Hesekia lu a mi ken shima la wang. (Ôr 2 Kroniku 32:31.) Zum u vihi Hesekia iyol tsung la, Aôndo na un ikyav i tesen ér angev nav mbura mbua bee. Ikyav la lu mure u hiden ajime ajime. Alaghga tsô lu kwagh u ikyav ne atiator a Babilon tindi ior ér ve za fa ye. (2 Utor 20:8-13; 2 Kron. 32:24) Shighe u Aôndo “undu” Hesekia ér a er kwagh u a soo la, Hesekia tese Mbababilon mbara “iyou na i koson akaa ker cii,” nahan ieren na ne tese kwagh u lu un ken ishima yô. Kwagh u Hesekia er sha ibume ne, pase “kwagh u a lu a mi ken ishima cii.”

12 Bibilo pase se kwagh u yange na ve ihyagh nyôr Hesekia ken ishima ga. Alaghga tsô lu sha ci u hemba Mbaashiria ityav shin lu sha ci u angev mbu Aôndo bee un sha ivande laa? Lu sha ci u “inyaregh man icivir” i lu a mi “kpishi” yum la shinii? A lu nyi je kpa, ihyagh i i nyôr Hesekia ken ishima la na yô, a “er kwagh sha kwagh u doon u i er un la ga.” Nenge kunya kwagh sha wono! Er Hesekia civir Yehova a ishima i jighilii nahan kpa, shighe kar yô, a gengese iyol, nahan doo Yehova a na ga. Kpa “Hesekia [va] hide a iyol na ijime,” nahan iyugh i Aôndo kera sen sha a na man ior nav ga.—2 Kron. 32:25-27; Ps. 138:6.

13, 14. (a) Ka hanma shighe Yehova una fatyô u ‘undun se sha u karen se’? (b) Shighe u i wuese se sha kwagh u se er yô, se fatyô u eren nena?

13 Aluer se mba ôron kwagh u Hesekia la, shi gbidyen kwar sha mi yô, se zua a iwasen nena? Umbur wer ihyagh i Hesekia la yange i due ken igbar shighe u Yehova hemba Senakeribi ityav shi bee Hesekia bouange ica i lu a gba ga la. Se kpa zum u se er ma kwagh u dedoo yô, Yehova una fatyô u ‘undun se sha u karen se,’ sha er kwagh u a lu se ken ishima la a due ken igbar yô. Ikyav i tesen yô, alaghga anmgbian nana wa iyol kpoghuloo sha kwaghôron, nana za na un sha ishigh ki ikpelaior. Maa ior kpishi vea wuese nan sha kwaghôron u nan ne la. Aluer i wuese nan yô, doo u nana er nena?

14 Shighe u i wuese se yô, doo u se er kwagh u Yesu kaa ne, ér: “Zum [u] nea er akaa a i kaa ne cii yô, kaa nen ner: Se mba mbashiren kpa se kuma injar ga, se er kwagh u ma se er keng la tsô.” (Luka 17:10) Sha ingin kpa, se fatyô u henen kwagh ken kwagh u yange er Hesekia la. Ieren na i gengese iyol la yange i due ken igbar sha ci u a “er kwagh sha kwagh u doon u i er un la ga.” Aluer se mba gbidyen kwar sha akaa a Aôndo a er sha ci wase la yô, kwagh la una wase se u palegh ieren i Yehova a ker i ihyom la. Se fatyô u wuese Yehova sha kwagh u dedoo u a er a vese la. A na ior nav Icighan Ruamabera kua icighan jijingi na sha u suen ve.

 WA IKYO SHIGHE U U LU TSUAN AKAA A U ER YÔ

15, 16. Lu nyi i na ve Yoshia kera zua a mkor hen Aôndo ga, nahan hingir u za zuan a ku?

15 Kwagh u masen yô, ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u yange er Yoshia, Tor u dedoo laa? Nenge ase kwagh u na ve ityav hemba un shi zua a ku ne. (Ôr 2 Kroniku 35:20-22.) Yoshia yange “due ér una za nôngo ityav” a Neko, Tor u Igipiti la, shin er tor la kaa ér un va u nôngon ityav a na ga nahan kpaa. Bibilo kaa ér mkaanem ma Neko mara “due sha zwa u Aôndo.” Kpa lu nyi i na ve Yoshia due ér una za nôngo ityava? Bibilo kera pase ga.

16 Kpa Yoshia una er nan ve una fa aluer mkaanem ma Neko mara due hen Yehova? Yange una soo yô, ma pine Yeremia, u lu môm ken uprofeti mba jighjigh la. (2 Kron. 35:23, 25) Kpa kwagh môm ngu u tesen ér yange er nahan ga. Heela tseegh ga, lu Karkemishi Neko ver ishigh u yemen ye. Lu zan u za nôngon ityav a ‘ya ugen u lu ihyom a na la,’ lu u nôngon ityav a Yerusalem ga. Bee kera yô, Neko lu lahan Yehova shin ior nav kpaa ga. Sha nahan yô, ityav mbi Yoshia za ta sha Neko la, tese kwaghfan ga. Ka nyi se hen ken kwagh ne i se fatyô u dondono? Shighe u se tagher a zayol yô, doo u se hen sha kwagh u se er ve a lu sha ishima i Yehova yô.

17. Shighe u se tagher a zayol yô, se palegh u eren kwagh u shami ga u Yoshia er la nena?

17 Shighe u zayol a ve yô, gba u se tôv sha akaa a Bibilo i we sha kwagh shon la, shi se dondo akaawan shon sha gbenda u vough. Ashighe agen yô, alaghga a gba u se ker iwasen hen mbatamen. Adooga se vande gbidyen kwar sha kwagh u se vande fan sha zayol shon la, shi se tôv sha kwagh ne ken ityakerada yase je kpaa. Nahan cii kpa, afaerenga akaawan a Bibilo agen nga a u lu a hen sha mi ga, a ortamen nana fatyô u wasen we gbidyen kwar sha mi yô. Ikyav i tesen yô, alaghga anmgbian u kwase nan fa er i gbe u nana er tom u pasen loho u dedoo la yô. (Aer. 4:20) Nahan kpa, tôô ase wer iyange igen nan we agoyol u duen kwaghpasen yô, nom u nan u a fe mimi ga la kaa a nan ér nana de ze ga. Nom u nan la kaa ér ve kera tema imôngo ga ica i gba kpishi, nahan nan soo ér ma ve za me ahumbe mape imôngo. Anmgbian u kwase ne nana fatyô u timen sha avur a Bibilo a a er kwagh sha ikyaa ne la, er u ungwan imo i Aôndo shi dondon tindi u a kaa ér se gema ior ve hingir mbahenen la nahan. (Mat. 28:19, 20; Aer. 5:29) Kpa ka cii la ga, gba u nana gbidye kwar sha kwagh u Bibilo i kaa ér kwase a ungwan imo i nom shi a waan ishima la. (Ef. 5:22-24; Fil. 4:5) Nom u nan vende ér kwaghpasen cii nana de dugh gaa, shin ka di iyange i môm i a soo ér vea za ma ahumbe mape la tseeghele? Er se lu keren u eren ishima i Aôndo shi nôngon ser se lu a imoshima i injaa ne, gba u se eren kwagh akuma akuma.

ZA HEMEN U LUN A ISHIMA I JIGHILII, NAHAN I SAAN WE IYOL

18. Aluer se mba gbidyen kwar sha akaa a yange er utor unyiin mba se hen kwagh ve ken ngeren ne la yô, a wase se nena?

18 Er se yen yô, ashighe agen se kpa se fatyô u eren môm ken akaa a utor mba unyiin mba se tim sha kwagh ve ne yange ve er shami ga la. Alaghga (1) se suur sha kwaghfan u orumace shin (2) se lu kôôsôô a ujende mba bov shin (3) ihyagh ia nyôr se ken ishima gayô (4) se tsua akaa a se soo u eren la a u vanden fan ishima i Aôndo shio. Er Yehova a lu ishima legh legh yô, ka a nenge a kwagh u dedoo ken a vese, er yange nenge a mi ken utor mba unyiin mbara nahan! Heela tseegh ga, Yehova ka a nenge er se soo un kpishi shi i sar se tsung u civir un a ishima i môm yô. Sha nahan yô, a na se akav a ken Bibilo a a wase se se palegh u eren akaa a vihin tsung yô. Yô, se gbidye nen kwar sha akav a ken Bibilo ne, nahan se wuese Yehova er a ne se akav shon yô!