Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Yehova Surun Se Asema sha Atsan a Ase Cii

Yehova Surun Se Asema sha Atsan a Ase Cii

‘Aôndo u A lu a ishimasurun cii la, surun se asema sha atsan a ase cii.’—2 KOR. 1:3, 4.

ATSAM: 33, 41

1, 2. Yehova ka a sur se asema shighe u se lu yan atsan la nena, man ka vangertiôr u nyi Mkaanem nam ma ne se?

ANMGBIAN ugen u a lu gumor shi a lu kwav, u se fatyô u yilan un ser Eduardo yô, yange za lam a Anmgbian Stephen u a lu ortamen shi a er ivese ica i gbe la, sha akaa agen a a lu zan un iyol yô. Eduardo lu henen sha kwagh u i er ken 1 Mbakorinte 7:28 ér, ‘Mba ve er ivese yô, vea ya ican i ken iyol’ la. A pine ér: “Ka nyi i lu ‘ican’ ne, man aluer m va er ivese yô, me nôngo a i nena?” Kpa cii man Stephen na mlumun sha mpin la yô, a kaa a Eduardo ér a za time sha kwagh ugen u apostoli Paulu nger kwagh sha mi la, ér Yehova ka ‘Aôndo u A lu a ishimasurun cii, u A surun se asema sha atsan a ase cii’ yô.—2 Kor. 1:3, 4.

2 Sha mimi yô, Yehova ka Ter wase u dooshima shi ka a sur se asema shighe u se tagher a mbamtaver yô. Alaghga yange u tagher a akaa ken uma wou, nahan Aôndo sue u shi tese u kwagh u u er yô, man ashighe kpishi na u iwasen ne ken Mkaanem nam. Se fatyô u lun a vangertiôr ser a soo ér se zua a kwagh u hemban  doon cii, er yange er a mbacivir un mba sha ayange a tsuaa la nahan.—Ôr Yeremia 29:11, 12.

3. Ka mbampin mba nyi se lu nan mlumun sha mini?

3 Sha kpôô yô, ka sea fa akaa a a ne ve se lu tagher a mbamzeyol shin atsan la yô, se hemba lun sha ian i injaa i nôngon a mi. Kape kwagh u ican i ken ivese shin i hen tsombor la kpa, i lu je la. Sha nahan yô, ka akaa agen a nyi aa fatyô u van a ‘ican i ken iyol’ i Paulu ter kwagh u i laa? Ka unô ior ken Bibilo man mba hen shighe wase ne, vea fatyô u wasen se u zuan a ishimasurun i kwagh a gbe se a mi laa? Aluer se fa kwagh ne yô, una wase se u nôngon a atsan la.

‘ICAN I KEN IYOL’

4, 5. Ka akaa agen a nyi nahan ka a va a ‘ican i ken iyol’ laa?

4 Aôndo gbe kwase va ne Adam cii yô, a kaa ér: “Or ka nan undu ter u nan kua ngô u nan, nan var ken kwase u nan, ve hingir iyôgh i môm.” (Gen. 2:24) Ka mkaanem ma Yehova ôr shighe u lu zuan or u hiihii vea kwase na ivaa je la. Nahan kpa, er se yen yô, kwagh u eren ivaa shi tseren tsombor la, ka a va a ican kpishi hen tsombor. (Rom. 3:23) Jighilii yô, kwase ka nan hingir u dondon hemen u nom u nan, i kera lu u mbamaren ga. Aôndo na nom ian i lun ityough ki kwase na. (1 Kor. 11:3) Nahan kpa, ka i taver noov man kasev mbagenev mba ve sember eren ivaa la u dondon kwagh ne. Sha kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma er yô, gba u kwase nana dondon hemen u nom u nan, a kera lu u mbamaren mba nan ga. Alaghga a taver mba ve sember eren ivaa la, u eren kwagh vea wonov vev, nahan kwagh ne una va ve a ican kpishi.

5 Ashighe kpishi kwase ka nana va kaa a nom u nan ér “m wa iyav” yô, ve cii ve nyôr ken ishimanyian. Sha kpôô yô, er ka i saan ve iyol sha kwagh u wan u vea va mar la nahan kpa, alaghga ishima ia nyian ve sha kwagh u mbamzeyol mba kwase uya la una tagher a mi la, man shighe u una mar la kpaa. Shi a gba u vea hen sha kwagh u inyaregh ki vea vihi, shighe u kwase a lu iyav la man ki vea va vihi ken hemen la kpaa. Ka a va maren wan la kera yô, i gba u vea seer nyôôso akaa ken uma ve. Alaghga ngô u a sember maren wan la una na ishima na cii sha u nengen sha wan u a mar la. Noov mbagenev kpishi nenge ér kasev vev gema ve ta kera sha ci u kasev mbara gema ishima ve cii na sha wan ve la yum. Kwagh ugen yô, nom u a hingir ter hegen la, ngu a ityom i he i i gbe u una er yô. Ityom na seer sha ci u or u he va hen tsombor na hegen u i gbe u una nenge sha a nan yô.

6-8. Aluer sar nom vea kwase na tsung u maren ônov, kpa ve fatyô ga yô, kwagh ne una fatyô u hingir ve ican nena?

6 Ican igen kpa ngi i mbagenev mba ve er ivese la, ka ve tagher a mi yô. Ka i sar ve tsung u maren ônov, kpa ve fatyô ga. Kwase ka nana fatyô u wan iyav ga yô, alaghga kwagh ne a vihi nan tsung. Sea er ivaa shin sea mar ônov kpa, se tagher a mbamzeyol keng, kpa ka a sar nom vea kwase na tsung u maren ônov, kpa vea fatyô ga yô, kwagh ne kpa, a hingir ve ‘ican i ken iyol.’ (Anz. 13:12) Sha ayange a tsuaa la, ashighe kpishi kwase nana lu ikyôm yô, i lu nan kwagh u ihyeenegh. Rahel u lu kwase u Yakob la, yange nengen er anngô na u kwase lu maren ônov, kpa un gema lu ikyômkwase yô, ishima vihi un ker tsung. (Gen. 30:1, 2) Ior ka ve shi pinen mbamishen mba ve lu eren tom ken ityar i i lu a ieren i maren ônov kpishi la, er i hii ve ve mar ônov ga yô. Ka vea pase ve sha kwaghfan man sha alô sha alô je kpa, ior mbara ve kaa ér: “Eyaa, se er msen Aôndo a wase ne!”

7 Shi nenge ase kwagh u anmgbian u kwase  ugen ken tar u Ingila, u yange sar un tsung u maren wan na, kpa fatyô ga, zan zan va kar mar yô. Kwase ne pase sha mimi nahan ér, yange ishima i vihi un tsung sha ci u fa je ér, ka u una fatyô u kuren isharen na ne ken tar ne ga. Maa un vea nom na ve za yam wan. Nahan kpa, kwase ne kaa ér: “Ashighe kpishi m lu zunguluu. Yange m fa je mer wan u m za yam la, una fatyô u lun mo er ka wan u m mar kpôô kpôô ga.”

8 Bibilo ôr kwagh u Kwasekristu ér nana “war sha ônov mba maren.” (1 Tim. 2:15) Kpa kwagh ne tese ér, aluer kwase mar wan shin nan ngu a ônov yô, maa nana zua a uma u tsôron ga. Kpa aluer kwase mar ônov yô, nana lu nengen sha a ve, kua akaa agen hen ya, nahan alaghga nana yem za eren angereke shin za wan ave sha akaa a mbagenev ga. (1 Tim. 5:13) Nahan kpa, alaghga nana tagher a ican i mba ve er ivaa shi ve tser tsombor, ka ve tagher a mi la.

Shighe u nomou shin kwase wou a saa ku yô, u er nan ve u wa ishima? (Nenge ikyumhiange i sha 9, 12 la)

9. Aluer nomou shin kwase wou saa ku yô, kwagh la una fatyô u hingir ican igen kposo nena?

9 Ka a ôron kwagh u ican i ken ivese la yô, kwagh ugen ngu u alaghga ka a va or ken ishima fele ga yô. Kwagh shon yô, ka shighe u nom u nan shin kwase u nan a saa ku la. Sha kpôô yô, ican igen kposo i ior kpishi ve tagher a mi yô, ka ku u or u ve vese la. Ka ican i nom shin kwase u nan lu uma la ka nan ver ishima ér alaghga nana tagher a mi ken tar ne ga yô. Mbakristu na jighjigh a ityendezwa i Yesu a er ér mba va nderen mbakpenev la a ishima ve i môm. (Yoh. 5:28, 29) Ishimaverenkeghen ne ka i wase nom shin kwase u nan lu uma her la nena? Ka i na or zua a ishimasurun kpishi je. Kwagh ne kpa ka gbenda ugen u Ter wase u se doo un ishima la, ka a sue shi a sur mba ve lu yan ican la ishima ken Mkaanem nam yô. Hegen de se nenge er Yehova yange sur mbacivir un mbagenev ishima ve, lu ve la, kua iwasen i ve zua a mi sha ishimasurun shon la kpaa.

ISHIMASURUN SHIGHE U SE TAGHER A ATSAN YÔ

10. Hana yange zua a ishimasurun ken ican na la nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

10 Hana kwase u Elkana u doo un ishima tsung la, yange tagher a ican igen. Un lu ikyômkwase, kpa kwase u Elkana u i yilan un ér Penina la, gema mar ônov. (Ôr 1 Samuel 1:4-7.) Penina yange bamen Hana ‘anyom a anyom.’ Kwagh ne na yô, Hana ya ican ken ishima shi ure tsung. Yange ker ishimasurun sha u pasen Yehova zayol na la ken msen. Sha kpôô yô, yange ‘ngôôr, lu eren msen sha ishigh ki TER.’ Yange ver ishima ér Yehova una ungwa msen na la je he? Lu a ishimaverenkeghen ér una ungwa. A lu nyi je kpa, “ishigh nagh kera tese ishima i vihin ga.” (1 Sam. 1:12, 17, 18) Yange Hana na jighjigh ér Yehova una fatyô u been a ikyôm na la, gayô una wase un sha ma gbenda ugen.

11. Msen una fatyô u nan se ishimasurun nena?

11 Er se yen shi se lu shin tar u u lu sha ikyev i Satan ne yô, se za hemen u tagher a atsan. (1 Yoh. 5:19) Nahan kpa, doo se kpishi er se fe ser Yehova ka “Aôndo u A lu a ishimasurun cii” yô! Gbenda môm u se fatyô u nôngon a atsan a se tagher a mi la yô, ka u eren msen hen Yehova. Hana yange pase Yehova ishima na cii. Kape se kpa shighe u se tagher a ican yô, i gbe u se er kwagh a hemba di u teren Yehova kwagh u a lu se ken ishima la tseegh je la. Gba u se zamber un, shi se pase un er i lu se ken ishima la vindi vindi ken msen.—Fil. 4:6, 7.

12. Ka nyi yange i wase kwasecôghol Ana ve zua a msaanyolo?

12 Aluer ishima vihi se tsung, sha ci u se mar ga shin or u doon se ishima nan saa ku kpa, se fatyô u zuan a ishimasurun. Sha ayange a Yesu la, profeti u kwase Ana er ivaa, anyom kar ataankarahar tseegh, maa nom na kpe je. Yange una mar shin una mar ga kpa, Bibilo pase se ga. Shighe u Ana lu  anyom 84 la je kpa, lu nyi erene? Luka 2:37 kaa ér: Yange “undun tempel ga, civir Aôndo sha kwaghyan u hôron man msen u eren tugh man tetan.” Sha mimi yô, Ana zua a ishimasurun shi saan un iyol sha u civir Yehova.

13. Tese ikyav er azende a mimi aa fatyô u nan or ishimasurun, aluer anngôôv mba nan fatyô u eren nahan ga je kpaa yô.

13 Ka sea luun vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kôôsôô yô, kwagh ne a wase se se zua a azende a mimi man akar a kôôsôô. (Anz. 18:24) Anmgbian u kwase Paula umbur er shighe u un lu anyom ataan la, ngô na undu mimi ve vihi un yum yô. Yange taver un u nôngon a ican ne. Kpa zua a ishimataver shighe u anmgbian u kwase Ann u lu pania hen tiônnongo na la, wa ikyo tsung sha kwagh u mlu na u ken jijingi la yô. Paula pase wener: “Er Ann lu anngôm ga nahan kpa, m zua a iwasen ken dooshima u tesem kua ikyo i wam la. Kwagh ne wasem m za hemen u civir Yehova.” Paula za hemen u civir Yehova sha mimi. Shi saan un iyol kpishi, er ngô na a hidi a lu civir Yehova vea na ikyooso ikyooso ken tiônnongo yô. Ann kpa saan un iyol er un fetyô u wasen Paula u zan hemen u civir Yehova yô.

14. Ka averen a nyi nahan mba ve surun mbagenev asema la vea zua a mini?

14 Kwagh er doo yô, shighe u se tese mbagenev dooshima shi se we ve ikyo yô, alaghga se dugh mbamnenge asev mba kpeegh mbara ken a vese kera. Anmgbianev mba kasev mba ve lu kwav gayô ve er ivaa la, fa nahan je ér, ka vea shiren tom vea Aôndo  imôngo yô, ve zua a msaanyol kpishi. Awashima ve yô, ka u nan Aôndo icivir sha u eren ishima na. Mbagenev je yô, kwaghpasen ka a hingir icigh ki sha zayol ve. Jighilii yô, ka sea tesen mba ken tiônnongo man mba hen haregh wase ikyo i wan yô, kwagh ne a na tiônnongo cii a lu ken mzough. (Fil. 2:4) Apostoli Paulu ver se ikyav i dedoo sha kwagh ne. Yange hingir er ‘ngô u ka a uve’ sha ônov nav nahan hen tiônnongo u ken Tesalonika la, shi lu ve er ka ter u ken jijingi nahan.—Ôr 1 Mbatesalonika 2:7, 11, 12..

ISHIMASURUN I HEN TSOMBOR

15. Ka unô i lu tom ve jighilii u tesen mbayev mimi?

15 Kwagh ugen u i gbe u se ver ishima sha mi yô, ka ishimasurun man iwasen i ka se na icombor la. Shighe ugen yô, mbahev vea kaa a mbapasenkwagh mba ve vie la ér, ve wase ve u tesen mbayev vev mimi, je yô ve henen Bibilo vea ve je kpaa. Ruamabera kaa ér ka mbamaren i lu tom ve jighilii u tesen shi tsaase mbayev vev ye. (Anz. 23:22; Ef. 6:1-4) Sha ashighe agen yô, ka i gba u mbagenev vea na iwasen, man kwagh ka una lu nahan yô, i doo kpishi. Nahan kpa, kwagh ne tese ér gba u mbamaren vea de tom ve ga. Ka hange hange u vea lamen vea mba hen tsombor ve hanma shighe.

16. Ka nyi i gbe u a umbur shighe u i lu wasen mbayev laa?

16 Aluer ormaren kaa a orgen ér nana hen kwagh a mbayev mba nan yô, or la nana de nôngon ér nana ngohol ormaren shon tom ga. Ashighe agen a kaa a Orshiada ugen ér nana hen kwagh vea mbayev mba mbamaren vev ve soo kwagh u mimi ga yô. Aluer kwagh ngu nahan yô, Orshiada la a umbur ér, er nan lu nan iwasen i ken jijingi ne nahan kpa, nan hingir ormaren u mbayev mbara ga. Shi aluer mba henen kwagh yô, a hemba doon u eren nahan hen ya u mbayev mbara, shighe u mbamaren vev shin Orshiada ugen u nan vie la, nan lu her yô, shin i lu hen ijiir i dedoo i i lu ken igbar yô. Sha nahan yô, or môm nana nenge ér mba eren kwagh u a lu a mshi sha mi ga. I ver ishima ér, shighe a karen yô, mbamaren mbara vea gema eren tom u Aôndo a ne ve u nengen sha mgbe u mbayev vev u ken jijingi la ayol a ve.

17. Mbayev vea fatyô u van icombor ve a ishimasurun nena?

17 Agumaior aa a hen a fe u soon Aôndo u mimi, shi a lu dondon kwaghwan na la, aa fatyô u hingir ijiir i tsombor ve ua zuan a ishimasurun yô. Vea fatyô u eren kwagh ne sha u nan mbamaren vev icivir shi wasen ve a akaa a iyolough kpaa. Shi vea fatyô u nan ve iwasen i injaa i ken jijingi. Cii man Mngerem ma Deemee ma va sha tar yô, Lameki u due ken tsombor u Setu la, civir Yehova. Lameki yange ôr kwagh u wan na u nomso Noa, ér: “Una sur se asema sha tom wase kua ican i yan i sha ave ase sha tar u TER A we u ifan ne.” Kwaghôron u profeti ne kure sha mi vough shighe u Yehova kaa ér una kera wa tar ifan ga la. (Gen. 5:29; 8:21) Mbayev mba ve lu civir Aôndo sha mimi la, vea fatyô u van icombor ve a ishimasurun shi wasen mba hen tsombor cii u wan ishima a atsan, nahan va waren kwagh u hemban Mngerem ma Deemee la.

18. Ka nyi ia wase se ve se fatyô u wan ishima tsung a nyityô ican i se lu tagher a mi hegen la ciilii?

18 Msen u eren shi gbidyen kwar sha kwagh u ior mba i er kwagh ve ken Bibilo la, kua u lun kôôsôô vea ior mba Yehova la, ngu wasen ior umiliôn imôngo hegen u zuan a ishimasurun ken atsan a ve cii. (Ôr Pasalmi 145:18, 19.) Er se fe ser Yehova ngu imbor i ishimasurun i been mayange ga yô, kwagh ne una wase se u wan ishima tsung a nyityô ican i se tagher a mi la je ka u henen a hen ga, hegen man ken hemen cii.