Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Ver Ishima sha Ikyaa i Vesen La

Ver Ishima sha Ikyaa i Vesen La

“M ande hen Aberaham man Isaka man Yakob, Mo Aôndo Uhembanagee, kpa iti Yam i TER (ka Yehova je la) ne yô, ve fa ga.”—EKS. 6:3.

ATSAM: 46, 136

1, 2. (a) Ka ikyaa i vesen i nyi uumace cii ve lu tagher a mini? (b) Gba hange hange u se lu a iwuese sha ikyaa shon sha ci u nyi?

KA INYAREGH ki lu ior kpishi ikyaa i vesen nyian ye. Ve hemba veren ishima ve sha u ombon uyôughyôughmbaakaav gayô koson inyaregh ki ve zough a mi la. Mbagenev yô, nenge ér tsombor ve shin mkpeyol ve, gayô akaa a ve er ken uma la, hemba ngan ve ikyaa i vesen.

2 Nahan kpa, kwagh u tesen ér hemen u Yehova hemba doon cii la ka ikyaa i vesen i uumace cii ve lu tagher a mi yô. Gba u se wa ikyo sha er ikyaa i hange hange ne ia hungur se ga yô. Kwagh ne una fatyô u eren nena? Se fatyô u uven ityough u eren akaa a uma a ayange ayange ne je yô, a hungur se u nengen er kwagh u hemen u Aôndo la u lu kwagh u hange hange yô. Shin alaghga se de atsan a se lu tagher a mi la aa yange se u nengen a ikyaa i vesen ne. Kwagh ugen yô, aluer se seer mban a iwuese sha hemen u Yehova u u hembe doon cii la yô, se hemba lun a tahav mbu nôngon a mbamtaver mba se tagher a mi ayange ayange la cii. Shi aluer se mba a imba iwuese la yô, kwagh ne una wase se se hemba lun a Yehova kôôsôô.

IKYAA NE NGI HANGE HANGE SHA CI U NYI?

3. Satan kaa ér nyi sha kwagh u hemen u Aôndo?

3 Ieren i Satan Diabolo la i na yô, gba u a fa aluer ka Yehova a kom u hemen yô. Satan kaa ér hemen u Aôndo doo ga shi Yehova ne uumace akaa a hemban doon cii la ga. Sha kwagh u Diabolo a kaa yô, aluer uumace mba hemen ayol a ve yô, a hemba saan ve iyol cii shi mlu ve kpa una hemba doon. (Gen. 3:1-5) Satan shi kaa ér or môm nana fatyô u civir Aôndo a ishima i môm ga, inja na yô, aluer or ya ican kpishi yô, nana venda hemen u Yehova. (Yobu 2:4, 5) Imbwase i Diabolo ne na yô, Yehova ngu den ér shighe a kar sha er uumace vea nenge ér mimi je, a hemen u Aôndo u perapera la shio yô, uma una taver ve.

4. Er nan ve i gbe u a kure ikyaa i or u nan kom u hemen la keng ne?

4 Jighilii yô, Yehova fa je ér akaa a Diabolo a ôr la cii ka a mimi ga. Sha nahan yô, er nan ve Aôndo a de ér ikyaa la i za hemen, nahan Satan a tese er hemen u Aôndo u doo ga, er a kaa nahana? Sha ci u kwagh ne wa uumace man mbatyomov cii ker. (Ôr Ekesodu 6:3.) Kera ga je kpa, Adam man Ifa yange ve venda hemen u Yehova, nahan hii shighe la je, uumace mbagenev kpishi kpa mba vendan hemen na. Kwagh ne na yô, ka i lu ior mbagenev inja er imbwase i Satan la ka i mimi nahan. Er kwagh ne a lu a wanger uumace man mbatyomov ken ishima ga yô, ayôôso aa za hemen u lun hen atô u ityar man iniongoior man akuraior man icombor kua uumace mbagenev. Kpa hanma or nana va nengen er hemen u Yehova u hembe doon cii yô, uumace man mbatyomov cii vea hingir u lun sha ikyev i hemen na u perapera la gbem sha won. Maa bem una gba sha man shin tar cii.—Ef. 1:9, 10.

5. Se mba a tom u nyi sha ikyaa i suen hemen u Yehova laa?

5 A va tese wang er hemen u Aôndo u hembe doon cii yô, nahan a kar a hemen u Satan man u uumace u u doo ga la cii kera. Tartor u Mesiya la ua tese wang er hemen u Aôndo u hembe doon cii yô, nahan mba ve civir Aôndo sha mimi la vea tese er uumace vea fatyô u suen hemen u Aôndo yô. (Yes. 45:23, 24) U soo wer u lu môm ken ior mba civir Aôndo sha mimi, mba vea sue hemen u Yehova laa? Akperan nga ga, ka kwagh u u soo vough je la. Aluer se soo ser se lu môm ken mba civir Aôndo sha mimi la yô, gba u se ver ishima yase sha ikyaa i vesen la, shi se kav er ikyaa shon i lu kwagh u hange hange yô.

HEMEN U YEHOVA HEMBA NGUN KWAGH U HANGE HANGE A MYOM WASE

6. Kwagh u tesen ér hemen u Yehova hemba doon cii la ngu hange hange nena?

6 Er se vande ôron nahan, kwagh u tesen ér hemen u Yehova hemba doon cii la, ka ikyaa i vesen i uumace cii ve lu tagher a mi yô. Hemba ngin kwagh u hange hange a msaanyol u hanma or nan soo u zuan a mi la cii. Kwagh la tese ér myom wase gba kwagh ga shin Yehova wa se ikyo sha mimi gaa? Mayange ga cii. Se kaa nahan sha ci u nyi?

7, 8. Kwagh u tesen ér hemen u Aôndo hemba doon cii la wa kwagh u kuren uityendezwa nav kpa ker sha ci u nyi?

7 Uumace doo Yehova ishima tsung shi kwagh ve gba un kwagh kpishi. Yange kegh iyol u nan Wan na sha er se zua a uma u tsôron yô. (Yoh. 3:16; 1 Yoh. 4:9) Aluer Yehova kure uityendezwa nav ga yô, Diabolo una zua a ian i yilan Aôndo ér ngu oraie, u a ne uumace akaa a dedoo ga, nahan a hemen ve sha gbenda u injaa ga yô. Shi kwagh ne una na a lu inja er kwagh u tarnahan u mbaahendanev la ka kwagh u mimi nahan, ér: “Ityendezwa i m-ande Na ngi hana? Gadia hii sha shighe u uter kpe kera la akaa cii nga her di er a lu sha mhii u igbetar la nahan.” (2 Pet. 3:3, 4) Sha nahan yô, Yehova una nenge ér ikyaa i tesen ér hemen na hemba doon cii la wa myom u uumace mba ve ongo imo na la kpa  ker. (Ôr Yesaia 55:10, 11.) Heela tseegh ga, Yehova una hemen sha dooshima. Sha nahan yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser hanma shighe cii, mbacivir Yehova vea doo un ishima shi vea gba un kwagh kpaa.—Eks. 34:6.

8 Er se lu tesen ser hemen u Yehova hemba ngun hange hange nahan kpa, ngura tese ér se mba nengen kwagh u myom wase la ashe ashe ga, shin se gba kwagh ga ze. Se mba veren kwagh u hemen u Yehova man myom wase la sha aan a ve vough vough di tsô. Ka hange hange u kwagh a lu nahan sha ci u ka er kwagh a lu nahan ve, se za hemen u veren ishima yase sha ikyaa i vesen la shi suen hemen u Yehova u perapera la ye.

ER YOBU GEMA MNENGE NA YÔ

9. Satan yange kaa ér nyi sha kwagh u Yobu? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

9 Takerada u Yobu, u u lu môm ken ityakerada i Bibilo i yange i hii ngeren la, tese gbenda u se lu a mnenge u vough la wang. Ken takerada la, se hen se fa kwagh u Satan kaa ér, aluer Yobu ya ican tsung yô, una venda Aôndo la. Satan maa due a mhen ér Aôndo a na Yobu ican. Yehova lumun u eren nahan ga, kpa gema na Satan ian ér a mee Yobu sha u kaan ér: ‘Akaa a a lu a mi cii nga sha ikyev you.’ (Ôr Yobu 1:7-12.) Ica gba ga je maa, Satan wua mbatomov mba Yobu, shi bee a akaa a Yobu lu a mi la cii, shi wua mbayev nav mba puev mbara kpa kera. Satan er akaa ne cii sha gbenda u lu inja er ka Aôndo iyolna a ve Yobu a atsan ne nahan. (Yobu 1:13-19) Satan been yô, shi ta Yobu angev mbu nyoon tsung, shi angev nav mbura ndôhôr ishima kpen kpen. (Yobu 2:7) Ican i Yobu yange i seer shighe u kwase na man akar a atar a mimi ga, va ôr mkaanem ma kpen un iyol la.—Yobu 2:9; 3:11; 16:2.

10. (a) Lu nyi Yobu er i tesen ér lu civir Aôndo sha mimi? (b) Lu sha nyi gbenda nahan er kwagh shami ga?

10 Lu nyi i due kere? Akaa a Satan ôr la cii lu aie purututu. Yobu yange venda u geman ijime a Aôndo. (Yobu 27:5) Nahan cii kpa, Yobu va kera lu a mnenge u vough ga sha anshighe ugen la. Yange uve ityough u tesen perapera na, shi lu keren u fan ityôkyaa i i na ve lu yan ican la je kpaa. (Yobu 7:20; 13:24) Alaghga se hen ser Yobu er nahan, lu sha inja je, sha ci u ican i ya kpishi la. Nahan kpa, Aôndo nenge ér gba u una kôôm mhen u Yobu la. Yehova kaa a na ér nyi?

11, 12. Lu nyi Yehova wase Yobu nenge a mini, man Yobu er nena?

11 Mkaanem ma Aôndo ôr a Yobu la ma ken mtom mnyiin ma takerada u Bibilo u Yobu la, ityough 38 zan zan 41. Ken mtom man cii, ijiir môm kpa Aôndo pase Yobu ityôkyaa jighilii i i na ve lu yan ican la ga. Kwagh u Yehova soo u pasen Yobu jighilii yô, lu ityôkyaa i na ve lu yan ican la ga, inja er gba u Aôndo una ker ishô nahan ga. Kpa Yehova soo ér una wase  Yobu a fa er un hembe un tahav i yem zende zende yô. Nahan wase Yobu nenge a akaa a vesen a gba u una na ishima na sha mi yô. (Ôr Yobu 38:18-21.) Kwagh ne wase Yobu hide lu a mnenge u vough.

12 Yehova yange er tswam sha ci u wa Yobu kwagh taveraa, zum u Yobu ya ican tsung kera laa? Mayange ga cii, shi Yobu kpa nenge nahan ga! Er Yobu ya ican kpishi nahan kpa, ken masejime yô, wuese kwaghwan la. A ôr mkaanem man je kpaa, ér: ‘M hide a kwagh u m ôr la, m gema ishima je m haa vuulevu man mtwem iyol, NW.’ Lu kwagh u injaa u due ken kwagh u Yehova wa un taveraa, kpa gema lu sha gbenda u kundu kundu je la. (Yobu 42:1-6) Cii man shighe ne yô, gumor Elihu vande kôôm Yobu. (Yobu 32:5-10) Yobu yange lumun kwaghwan u Aôndo shi geman mnenge na yô, Yehova pase mbagenev er un lumun jighjigh u nan u Yobu tese shighe u lu yan ican la yô.—Yobu 42:7, 8.

13. Kwaghwan u Yehova la yange una lu Yobu a iwasen shighe u atsan a na bee kera la nena?

13 Yobu yange za hemen u zuan a iwasen ken kwaghwan u Yehova la, shighe u atsan a na bee kera la je kpaa. Nena yô? Er “TER ver Yobu ken masejime doo doo, hemba mver u tsuaa la” nahan kpa, shighe kar cii ve Yobu va “lu a ônov mba nomso utaankaruhar man mba kasev utar” ye. (Yobu 42:12-14) Sha mimi yô, yange sar Yobu tsung u hiden nengen a mbayev nav mba Satan wua la. A shi nan kpa, ashighe agen Yobu a hide a umbur ican i ya kpishi la vindi vindi. Aluer yange una va hemba kaven ityôkyaa i i na ve ya ican la je kpa, alaghga tsô ashighe agen a hen er hii ve hingir hange hange u una ya imba ican la zan zan yô. Yange una hen nyi je kpa, fatyô u hiden gbidyen kwar sha kwaghwan u Aôndo la. Kwagh ne una wase un u zan hemen u lun a mnenge u vough, nahan una zua a ishimasurun.—Ps. 94:19.

Se fatyô u hemban veren ishima sha ikyaa i vesen la, a lu sha mbamzeyol asev ga kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 14 la)

14. Ka nyi se fatyô henen ken kwagh u er Yobu laa?

14 Se kpa se fatyô u lun a mnenge u vough shi zuan a ishimasurun ken kwagh u er Yobu la. Bee kera yô, Yehova na i nger akaa a a er Yobu la ‘sha ci u ityesen yase, sha u se̱ lu a ishimaverenkeghen sha ishimawan man ishimasurun i ken icighanruamabera la.’ (Rom. 15:4) Ka nyi se hen ken kwagh ne? Kwagh shon jighilii yô, ka un ne: Se uve nen ityough eren akaa a uma ne ga, sha er se hungur a ikyaa i vesen la ga yô, inja na yô, ka kwagh u tesen ér hemen u Yehova hemba doon cii je la. Shi se kav nen ser tom u se lu a mi sha ikyaa i vesen ne yô, ka u zan hemen u civir Yehova sha mimi, aluer se mba ken mlu u ican tsung, er Yobu nahan je kpaa.

15. Ka sea za hemen u civir Yehova sha mimi shighe u se lu yan atsan la yô, ka nyi ka due kere?

15 Aluer se mba gbidyen kwar sha mluainja u jighjigh wase la yô, se zua a ishimasurun sha  ci u nyi? Sha ci u ityôkyaa ngi i i ne ve se lu yan atsan yô. Atsan a se lu yan la tese ér ishima vihi Yehova a vese ga, kpa nga a wase se u tesen ser se mba suen hemen u Aôndo. (Anz. 27:11) Ishimawan yase la ka i na se “mkom” shi i seer taver ishimaverenkeghen yase la. (Ôr Mbaromanu 5:3-5.) Kwagh u er Yobu la tese ér “mhôônom ma ker Ter man shi zungu mhôônom kpaa.” (Yak. 5:11) Nahan se fatyô u lun a vangertiôr ser una na se injar kua mba ve lumun hemen na la cii. Aluer se fa nahan yô, kwagh la una wase se u “taver ishima man shi u wan ishima saan saan kpaa.”—Kol. 1:11.

ZA HEMEN U VEREN ISHIMA SHA IKYAA I VESEN LA

16. Gba u se umbur ayol a ase er i lu hange hange u se tese ser hemen u Yehova hemba doon cii sha ci u nyi?

16 Nahan kpa, u veren ishima sha kwagh u tesen er hemen u Yehova u hembe doon cii la, a fatyô u lun kwagh u ican. Ashighe agen a lu inja er mbamzeyol asev nenger se nahan. Mbamzeyol mba ve kehe ga la je kpa, aluer se hemba veren ishima sha mi yô, vea hingir se zegekwagh. Sha nahan yô, doo u se umbur ayol a ase hanma shighe, er i lu hange hange u se sue hemen u Aôndo shighe u se tagher a mbamtaver yô.

17. Aluer se mba eren tom u Yehova la hanma shighe yô, kwagh la una wase se u veren ishima sha ikyaa i vesen la nena?

17 Aluer se za hemen u eren tom u Yehova la hanma shighe yô, kwagh la una fatyô u wasen se u veren ishima sha ikyaa i vesen la. Ikyav i tesen yô, Kwaseshiada u i yilan un ér Renee la, yange gba strooku man kyansa shi iyol nyoon un hanma shighe. Shighe u i lu sôron un twer ken ayouacii la, lu pasen mbatwerev man mbauangev mbagenev kua mbavannya kwagh. Ken iyouci igen la, pase kwagh kuma ahwa 80 ken atô u ukasua uhar man tiôn tseegh. Er zurum u una kpe la je kpa, mayange de u veren ishima sha kwagh u hemen u Yehova ga. Kwagh la na yô, wa pever un iyol.

18. Kwagh u er anmgbian u kwase ugen la tese er i lu a inja u suen hemen u Yehova nena?

18 Jighilii yô, se soo ser se za hemen u veren ishima sha hemen u Yehova shighe u se tagher a atsan man mbamtaver mba ayange ayange la je kpaa. Anmgbian u kwase Jennifer yange soo u nyôron igirgi i purugh yemen hen ya na, kpa hingir u tsan hen tashan u igirgi i purugh ayange atar, sha ci u a gba u una nyôr igirgi je, i kaa ér bunde. Er yange ma vôr shi ma nenge ér un ngu tswen, nahan ma yem vaan afanyô yô, er nahan ga. Kpa anmgbian u kwase ne er msen ér Yehova a tese un gbenda u una wase mba ve lu yan ican a na imôngo la ken jijingi. Lu nyi i due kere? Yange pase ior kpishi kwagh shi na ve ityakerada kpa kpishi. A kaa ér: “Er m lu ken ican nahan kpa, m nenge mer Yehova verem shi nam tahav kpishi mbu eren kwagh u va a icivir sha iti na yô.” Sha mimi yô, Jennifer hemba veren ishima sha u kuren awashima u Yehova la.

19. Ka mnenge u nyi ior mba Yehova ve lu a mi sha kwagh u hemen na laa?

19 Kwaghaôndo u mimi ngu suen hemen u Yehova, nahan kwagh ne na kwaghaôndo ne due kposo a u aiegh la. Ior mba Aôndo sue hemen na ica i gba hegen. Er se lu mbasuen mcivir u mimi yô, gba u se asange asange se nôngo kwagh kpoghuloo se za hemen u lun a mnenge u vough sha kwagh u suen hemen u Aôndo, er Ruamabera a tese nahan.

20. Yehova nenge iniôngon you i suen hemen na la nena?

20 Lu a vangertiôr wer iniôngon you i suen hemen u Yehova sha u eren un tom sha mimi shi wan ishima a atsan la, gba un kwagh tsung. (Ps. 18:25) Ngeren u dondon ne una seer pasen er i hii ve i gbe u u sue hemen u Yehova la sha ishima i môm man er u fatyô u zan hemen u eren nahan la kpaa.