Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Yehova ‘Koson We’

Yehova ‘Koson We’

ER NAN ve u ne jighjigh wer mkaanem ma ma kaa ér Yehova koson se la, ka ma mimi shi Yehova wa u ikyo sha mimii? Ityôkyaa i môm yô, Bibilo ôr nahan jighilii. Peteru u sha Môm 5:7 kaa ér: ‘Gema nen ishima i nyian yen la cii, haa nen sha a Na, gadia ka Un A lu koson ne ye.’ Ka ikyav i nyi u lu a mi u tesen wer Yehova Aôndo koson we shin we u ikyo?

AÔNDO NENGEN SHA UGBAYOL MBA IOROV

Yehova ver ikyav i, eren a ior kundu kundu shi nan kwagh wuee

Kwagh u hiihii yô, Aôndo ngu a aeren a alaghga tsô ka u soo wer azende a ou a ishima ishima a lu a mi la. Ior ka vea eren kwagh a ayol a ve kundu kundu shi vea naan kwagh wuee yô, ashighe kpishi ve hingir azende a kangenaa. Er u nenge nahan, Yehova eren a uumace kundu kundu shi ne ve akaa wuee hanma iyange. Nenge ase ikyav i môm ne. Bibilo kaa ér: “Ka A er iyange Na i̱ due i̱ ta sha mbaaferev kua mbamimi kpaa, man ka A nôô ura sha mbaperapera man mba ve lu mbaperapera ga kpaa.” (Mat. 5:45) Iyange man ura ka ve er nyi sha ci wase? Dugh akaa agen a iyange man ura ka ve er sha ci u wase la kera yô, Aôndo shi ka a ‘ivin asema a ior a kwaghyan man msaanyol kpaa.’ (Aer. 14:17) Sha mimi yô, Yehova ka a nenge ér kwaghyan dumbur shin tar, shi ka sea ya kwagh u doon se yô, i saan se iyol tsung je yô, ka akaa kpuaa tseegh ka sea er ve i hemba saan se iyol a kwaghyan shon ye.

Kpa hii nan ve ior kpishi ve lu tsan ijene? Mba tsan ijen sha ci u kwagh hemba gban mbahemenev mba gomoti u lun a tahav shi zuan a inyaregh kpishi, a u nôngon ér i hemba kpen ior iyol la. Ica a gba ga tsô, Yehova una kar a hua kera, sha u van a Tartor u sha, u ua kar a tile sha ityough ki gomoti u uumace, u a lu hemen hegen ne la. Ka Wan na una lu Tor ken Tartor la  ye. Hen shighe la, or môm nana kera tsa ijen ga. Kpa cii man shighe la yô, Aôndo ngu nengen sha mba ve civir un sha mimi la. (Ps. 37:25) Kwagh ne tese ér ngu koson se ga zee?

YEHOVA KA A NA SE SHIGHE NA WUEE

nan shighe na wuee

Ijende i injaa yô, i tangen u nan we shighe u nan ga. Alaghga ka nan tôô shighe kpishi u lamen vea we sha akaa a a doo ne cii la. Shi ka wea ôron ijende you i injaa mbamzeyol ou yô, nan kegh ato zulee. Yehova keghen ato a vese nahan je he? Een, keghen! Ongo mbamsen asev. Sha nahan yô, Bibilo taver se ishima ér se ‘taver ishima sha msen u eren,’ shi i kaa ér se ‘eren msen gbem’ je kpaa.—Rom. 12:12; 1 Tes. 5:17.

Yehova ka a kegh iyol u ungwan mbamsen ou i kuma shighe nana? Ikyav igen ngi ken Bibilo i i ne mlumun sha mpin ne yô. Cii man Yesu a tsua mbaapostoli nav yô, yange “tsa sônon Aôndo kaka.” (Luka 6:12) Ken msen u Yesu er la, alaghga tsô yange ter ati a mbahenen nav mbagenev kpishi, kua aeren a ve man mbamyen vev, nahan sôn Ter na ér a wase un u tsuan ve. Maa sev mbu aven yô, Yesu fa je ér un tsua mba ve hemba kuman u lun mbaapostoli nav cii la. Er Yehova a “ongo msen” yô, ka i doon u ungwan mbamsen mba se er sha ishima i môm la. (Ps. 65:2) Aluer or tôô shighe kpishi u sônon Yehova sha ma kwagh u a ze nan iyol tsung je kpa, ngu a nenge ér nan ngu vihin un shighe ga.

AÔNDO KEGH IYOL U DEN SE KWAGHBO

keghen iyol u den kwaghbo

Ashighe agen ior mba ve ye ijende kôôsôô la je kpa, ka i lu ve ican u den ayol a ve kwaghbo. Sha ashighe agen di, ior ka ve pav ijende i ve ye ica i gbe la sha ci u taver ve u den ayol a ve kwaghbo. Kpa Yehova ngu nahan ga. Bibilo kaa a mbaasemaamimi cii ér ve sôn Aôndo a de ve a kwaghbo ve, “gadia Un [den] kwaghbo wuee” je. (Yes. 55:6, 7) Ka nyi ka i mgbegha Aôndo u den kwaghbo wuee?

TItyôkyaa yô, Aôndo ngu a dooshima u hemban cii. Tar ne doo un ishima kpishi je yô, a na Wan na Yesu sha u a va paa uumace sha ikyev i isholibo man zayol u isholibo shon i ve a mi la. (Yoh. 3:16) Kpa ka kwagh u naagh ku  ipaan kura ku er cii la ga. Naagh ku Kristu kura na yô, Aôndo ka a de mba ve doo un ishima la cii a kwaghbo ve. Apostoli Yohane yange nger ér: “Aluer se pase asorabo ase yô, Un ngu jighjigh man u perapera Una de se asorabo.” (1 Yoh. 1:9) Er Yehova a den kwaghbo yô, ior vea fatyô u zan hemen u yan ikyar vea na man er se fe nahan yô, kwagh la doo se kpishi.

KA A WASE U SHIGHE U U KER IWASEN HEN A NA YÔ

wasen se shighe u se ker iwasen hen a na yô

Or u nan lu ijende i mimi yô, ka nan wase azende a nan shighe u a ker iwasen hen a nan yô. Kape Yehova kpa ka a er laa? Mkaanem nam kaa ér, aluer “[or u civir Aôndo] nana gba kpaa, nana gbidye inya ga, gadia TER kôr nan sha uwe.” (Ps. 37:24) Yehova ka a ‘kôr mbacivir un’ sha uwe, a wase ve sha igbenda kposo kposo. Nenge ase kwagh ugen u yange er ken icile i Caribbean, hen ijiir i i yer ér St. Croix ne.

Yange gumkwase ugen venda u civir tuta sha ci u kwaghaôndo na, nahan mbayevmakeranta mba ve lu klase môm vea na la gema lu kighir un ér a civir tuta shon. Yange eren msen hen Yehova ér a wase un been cii yô, a tsua u lamen sha ikyaa shon. Tsô a za lam a mbayevmakeranta mbara sha kwagh u civir tuta la. Yange er tom a Takerada Wam ú Akaaôron a Bibilo la, sha u pasen ve er kwagh u Shaderaki man Meshaki kua Abedinego la a gbe i zough sha kwagh u un tsough u eren la yô. A kaa ér: “Yehova yange kura Mbaheberu mba utar mban sha ci u ve venda u civir eev.” Maa na mba ve lu her la cii takerada la. Mbayevmakeranta 11 ken ve ngohol kôpi u takerada shon. Yange saan gumkwase ne iyol kpishi er Yehova na un agee man kwaghfan u eren shiada a itinekwagh i ia fatyô u van a ayôôso la yô.

Aluer u nenge wer Yehova koson we shin we u ikyo ga yô, gbidye kwar sha avur a Bibilo, er Pasalmi 34:17-19; 55:22; 145:18, 19 nahan. Pine mba ve civir Yehova ica i gbe la, ve pase u er a we ve ikyo yô. Shi shighe u u soo wer Aôndo a wase u yô, pase un kwagh shon ken msen. Ica a gba ga tsô u nenge er Yehova a “koson” we shin a we u ikyo yô.