Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Yehova Ngu Hemen Ior Nav

Yehova Ngu Hemen Ior Nav

‘Yehova Una hemen we gbenda gbem zan zan je.’YES. 58:11.

ATSAM: 152, 22

1, 2. (a) Mbahemenev mba Mbashiada mba Yehova kaha kposo a mbahemenev mba ken ukwaghaôndo mbagenev nena? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren ne man u a dondo laa?

ASHIGHE kpishi ior ka ve pine Mbashiada mba Yehova ér: “Ka an nan lu Orhemen wene?” Kpa ka i kpiligh se iyol ga, sha ci u ken ukwaghaôndo kpishi, ka i lu nomsoor gayô kwase nan hemen ye. Nahan cii kpa, ka i doo se tsung u pasen ior mba ka ve soo u fan or u nan lu Orhemen wase la, er i lu orumace u nan yen ne nan lu hemen se ga yô. Sha ci u se mba dondon hemen u Yesu u yange i nder un shin ku la, Yesu di ngu dondon hemen u Ter na, Yehova.—Mat. 23:10.

2 Nahan cii kpa, Yehova ngu eren tom a annongo u i lu nomsombaiorov tseegh yô, ka “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” je la, sha u hemen ior nav nyian. (Mat. 24:45) Tsô, se er nan ve se fa ser, ka Yehova jighilii a lu hemen se sha ikyev i Wan na u a lu or u ken jijingi laa? Ken ngeren ne man u a dondo la, se lu henen er Yehova a ndera tesen uumace mbagenev anyom udubu imôngo er vea hemen ior nav yô. Ngeren mba uhar mban vea pase igbenda itiar i i tese wang er yange lu Yehova wase uumace mba ve lu hemen ior nav la, shi er a lu Orhemen ve kpôô kpôô zan zan nyian yô.—Yes. 58:11.

LU ICIGHAN JIJINGI NA VE TAHAV YE

3. Lu nyi i na Mose tahav mbu hemen Mbaiserael?

3 Icighan jijingi yange na ior mba ve lu hemen ior mba Aôndo  la tahav. Nenge ase kwagh u Mose u i na un tom u hemen Mbaiserael la. Lu nyi i wase un u eren tom u vesen u i na un laa? Yehova yange “ver Icighan Jijingi Na” sha Mose. (Ôr Yesaia 63:11-14.) Er Yehova lu wasen Mose sha ikyev i icighan jijingi na yô, Yehova za hemen u hemen ior Nav.

4. Ka nyi yange i wase Mbaiserael u fan ér lu icighan jijingi u Aôndo lu hemen Mose? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

4 Er se fetyô u nengen a icighan jijingi ga yô, lu nyi i wase Mbaiserael u fan ér lu icighan jijingi lu eren tom ken Mose? Icighan jijingi yange wase Mose er uivande shi pase Farao iti i Aôndo. (Eks. 7:1-3) Shi icighan jijingi yange wase Mose u lun a aeren a dedoo, er dooshima man ishima i legh legh kua ishimawan nahan, lu aeren ne wase un ve kuma u hemen Mbaiserael ye. Aeren ne kaha aa aeren a mbahemenev mba akuraior agen a yange wa tswam shi ve soo iyol ve tseegh la ica je! (Eks. 5:2, 6-9) Kwagh la yange tese wang je ér: Yehova tsua Mose ér a hemen ior Nav.

5. Pase er Yehova yange wase nomso mbagenev ken Iserael ve hemen ior nav yô.

5 Shighe kar yô, icighan jijingi u Yehova na nomso mbagenev kpa tahav mbu hemen ior mba Aôndo. Bibilo kaa ér: “Yosua wan u Nun iv a jijingi u mfe.” (Dut. 34:9) Shi i kaa ér: “Jijingi u TER va iv Gidion.” (Mbaj. 6:34) Shi yange “Jijingi u TER kpaa kende a Davidi sha agee.” (1 Sam. 16:13) Yange ior mban cii suur sha jijingi u Aôndo ér a wase ve, nahan jijingi u Aôndo na ve agee u eren akaa a ma ve fatyô u eren sha tahav vev ga yô. (Yos. 11:16, 17; Mbaj. 7:7, 22; 1 Sam. 17:37, 50) Sha nahan yô, lu Yehova jighilii zua a iwuese kpishi sha akaa a kpilighyol a ve er la ye.

6. Aôndo yange soo ér Mbaiserael ve naan mbahemenev vev civir sha ci u nyi?

6 Shighe u Mbaiserael nenge akav a tesen wang ér ka icighan jijingi u Aôndo a ne nomsombaiorov mba ve lu hemen ve la tahav nahan, yange ma ve er nena? Zum u ior lu eren Mose ivever la, Yehova kaa ér: ‘Ka hanma shighe je man ior mban vea de u lahan Mo?’ (Num. 14:2, 11) Jighilii yô, lu Yehova tsua Mose man Yosua man Gidion kua Davidi ér ve Hemen ior nav ye. Mbaiserael yange vea ungwan imo i ior mban yô, i lu Yehova jighilii ve lu dondon Hemen na ye.

MBATYOMOV LU WASEN VE

7. Mbatyomov yange ve wase Mose nena?

7 Mbatyomov yange ve wase ior mba ve lu hemen ior mba Aôndo la. (Ôr Mbaheberu 1:7, 14.) Yehova yange kaa a mbatyomov ér ve na Mose tom shi ve wa un agoyol shi ve hemen un kpaa. Aôndo yange tindi Mose ér “a̱ za lu ortaregh man oryiman sha ikyev i ortyom u a ande her a na ken ageva la.” (Aer. 7:35) Yehova yange na Mose Tindi, u Mose er tom a mi u wan Mbaiserael kwagh la sha “mkaa u mbatyomov mba Shaav.” (Gal. 3:19) Shi Yehova kaa a na ér: “Za za hemen ior, za a ve hen ijiir i M kaa u la: nenge, ortyom Wam una hemen we.” (Eks. 32:34) Bibilo pase ér Mbaiserael yange ve nenge er lu ortyom hingir orumace va er akaa ne ga. Nahan kpa, gbenda u Mose tese ve shi lu hemen ve la tese wang je ér lu mbatyomov lu wasen un ye.

8. Ortyom u Yehova yange wase Yosua man Hesekia nena?

8 Mose yange kpen kera yô, “kur u ikyumutya i TER” sue Yosua u kar tile sha ityough ki Mose la, hemen ior mba Aôndo ve za nôngo ityav a Mbakanaan, ve hemba Mbakanaan ityav. (Yos. 5:13-15; 6:2, 21) Shighe kar yô, ishima za Tor Hesekia iyol kpishi zum u ikyumutya i Mbashiria soo u va tan ityav sha gar u Yerusalem la. Ken tugh môm tseegh “ortyom u TER due wua ior dubu deri man dubu akunduanyiin kar utaan.”—2 Utor 19:35.

9. Er mbahemenev Mbaiserael lu vough ga yô, kwagh la na lu u Mbaiserael vea kera dondon hemen ve gaa? Ta iwanger.

9 Jighilii yô, er mbatyomov ve lu vough  nahan kpa, ior mba yange mbatyomov mban lu wasen ve la yô lu vough ga. Sha shighe ugen la, Mose kera na Yehova icivir ga. (Num. 20:12) Yosua kpa yange ker kwaghwan hen Yehova cii ve ya ikyur a Mbagibeon ga. (Yos. 9:14, 15) Sha shighe ugen la, “ishima kehe” Hesekia ker. (2 Kron. 32:25, 26) Er nomsombaiorov mban lu vough ga nahan kpa, yange gba u Mbaiserael vea dondon hemen ve. Yange Yehova lu eren tom a mbatyomov nav u suen nomsombaiorov mbara. Jighilii yô, Yehova lu hemen ior nav.

LU MKAANEM MA AÔNDO WASE VE YE

10. Tindi u Aôndo yange hemen Mose nena?

10 Mkaanem ma Aôndo yange ma wase ior mba ve lu hemen ior nav la. Bibilo yila Tindi u i na Mbaiserael la ér, “tindi u Mose.” (Yos. 8:31) Nahan cii kpa, Bibilo pase wang ér ka Yehova a lu Orwantindi ye, shi Mose iyolna kpa yange kuran Tindi shon. (2 Kron. 34:14) Yehova yange tesen Mose gbenda u a er tabernakel la been yô, ‘Mose er kwagh u TER kaa un la, kape a er vough je la.’—Eks. 40:1-16.

11, 12. (a) Yange gba u Yoshua man ator agen a a hemen ior mba Aôndo la vea er nyi? (b) Mkaanem ma Aôndo yange ma wase ior mba ve lu hemen ior mba Aôndo la nena?

11 Yosua yange lu a kôpi u Mkaanem ma Aôndo shighe u hii u hemen ior mba Aôndo la. Yehova kaa a na ér: “Zer timen kimi tugh man atetan, sha er ú ver ishima u eren akaa a i nger kimi cii” yô. (Yos. 1:8) Shighe kar yô, ator a hemen ior mba Aôndo la kpa, dondo ieren i Yosua i ôron Mkaanem ma Aôndo la. Yange gba u vea ôron Tindi la hanma iyange, shi vea lu a kôpi u tindi shon sha er vea ‘waan akaaôron a tindi ne cii kua akaawan ikyo, shi vea eren sha mi’ kpaa yô.—Ôr Duteronomi 17:18-20.

12 Mkaanem ma Aôndo yange ma wase nomsombaiorov mba ve hemen la nena? Nenge ikyav i Tor Yoshia ne. Yange mba zough a ngeren u lu a Tindi u Mose ker la yô, akawe u Yoshia maa gba mi ôron un ngeren shon. * Nahan tor er nena? Bibilo kaa ér: “Er tor ungwa akaaôron a ken ruamabera u atindigh la yô, a ande akondo a na.” Shi yange er kwagh ugen kpaa. Er Mkaanem ma Aôndo hemen Yoshia yô, kwagh la mgbegha un u vihin ieev mbi ken tar la shi er iniongo i Paseka sha gbenda u i lu a vande eren i ga yô. (2 Utor 22:11; 23:1-23) Er yange lu Mkaanem ma Aôndo lu hemen Yoshia man mbacivir Aôndo sha mimi mbagenev mba ve kpa ve lu hemen ior mba Aôndo la yô, ve kegh iyol u nyôôso kwaghwan u ve lu nan ior mba Aôndo la, sha er a hemba wanger ve yô. Akaa a ve nyôôso la, yange a wase ior mba Aôndo mba sha ayange a tsuaa la u eren kwagh sha ishima Na.

13. Mbahemenev mba ior mba Aôndo yange ve kaha kposo a mbahemenev mba akuraior mba ve fa Aôndo ga la nena?

13 Mbahemenev mba ior mba Aôndo yange ve kaha kposo a mbahemenev mba akuraior mba ve eren kwagh sha kwaghfan u orumace shi ayom a eren kwagh kpa yina ve la! Ikyav i tesen yô, mbahemenev mba Mbakanaan man ior vev lu eren akaa a ndôhôrshima er, u yaven a or u hen tsombor ve man nomso yaven a nomso, shin kasev yaven a kasev, shi ve lu yaven a uzendenya shi ve lu nan naagh sha ônov vev shi ve lu civir ieev kpaa. (Lev. 18:6, 21-25) Shi yange mbahemenev mba Mbababilon man Mbaigipiti lu a atindi a sha kwagh u mlu u wang er ior mba Aôndo lu a mi la nahan ga. (Num. 19:13) Nahan cii kpa, ior mba Aôndo mba sha ayange a tsuaa la nenge er mbahemenev vev mba civir Aôndo sha mimi la, lu taver ve asema u lun wang ken jijingi man sha iyol kua u palegh idya i eren yô. Jighilii yô, Yehova lu hemen ior nav.

14. Yehova yange tsaha mbahemenev mba ior nav mbagenev sha ci u nyi?

 14 Yange lu ator a hemen ior mba Aôndo sha ayange a tsuaa la cii dondon akaawan a Aôndo ga. Mba ve ungwan imo i Aôndo ga la, ve venda hemen u icighan jijingi man mbatyomov kua iwasen i Mkaanem ma Aôndo la kpaa. Ashighe agen yô, Yehova a tsaha ve gayô, a dugh ve hemen sha. (1 Sam. 13:13, 14) Shighe kar yô, Yehova tsua orgen u lu vough yô, ver ér nana hemen ior nav.

YEHOVA TSUA ORHEMEN U VOUGH

15. (a) Uprofeti yange ve pase ér orhemen u vough ngu van nena? (b) Lu ana nan lu orhemen u vough u i tsengapasen laa?

15 Ken anyom a karen ken ijime la, Yehova tsengapasen ér una tsua or u vough u nana kuma u hemen ior nav yô. Mose yange kaa a Mbaiserael ér: “TER, Aôndo wou, Una ver u Profeti, Una due hen atô wou ken anmgbianev ou je, er mo nahan, ka Un né ver ato sha a Na ye.” (Dut. 18:15) Yesaia kpa tsengapasen ér, Or ne una lu “orhemen man orwan” ior kwagh. (Yes. 55:4) Shi Daniel kpa, jijingi mgbegha un nger kwagh u mve u un “u i shigh Un mkurem, ka Tor” shin Orhemen je la. (Dan. 9:25) Kwagh u masen yô, Yesu va pase iyolna wang ér un ngu “Orhemen” u ior mba Aôndo. (Ôr Mateu 23:10.) Mbahenen mba Yesu yange ve na jighjigh ér ka un Yehova a tsough ye, nahan ve dondo sha a na a mkighir shio. (Yoh. 6:68, 69) Lu nyi i na ve ve na jighjigh ér, ka sha ikyev i Yesu Kristu Yehova a lu hemen ior nava?

16. Ka nyi i tese wang ér lu icighan jijingi na Yesu tahava?

16 Icighan jijingi yange na Yesu tahav. Shighe u Yohane lu eren Yesu batisema la, a “nenge i bugh Sha, man Jijingi, lu er ka ikyungugh nahan, lu senen sha a Na.” Been yô, “Jijingi mgbegha Un, yem a Na ken taaikyôngo.” (Mar. 1:10-12) Zum u Yesu lu pasen kwagh shin tar la, icighan jijingi u Aôndo wase un u eren uivande shi tesen ior. (Aer. 10:38) Kwagh ugen yô, icighan jijingi yange na Yesu tahav mbu lun a aeren a vough er, dooshima man sar sar kua jighjigh u nan taveraa nahan. (Yoh. 15:9; Heb. 12:2) Orhemen ugen môm nan ngu a aeren a doon tsung ne ga. Jighilii yô, Yehova yange tsua Yesu ér a lu Orhemen.

Mbatyomov yange ve wase Yesu shighe u er batisema ica lu a gba ga la nena? (Nenge ikyumhiange i sha 17)

17. Mbatyomov yange ve er nyi sha u wasen Yesu?

17 Mbatyomov yange ve wase Yesu. Yange mba eren Yesu batisema ica i gbe ga yô, “mbatyomov mba Shaav va, va wase Un.” (Mat. 4:11) Yange ka va shin ahwa kpuaa u Yesu una kpe yô, “ortyom u Sha ande hen Na, gba taver Un ishima.” (Luka 22:43) Yesu yange na jighjigh je ér, hanma shighe u kwagh a gbe un a iwasen cii yô, Yehova una tindi ortyom na ér a va wase un sha er una kure ishima i Aôndo vough yô.—Mat. 26:53.

18, 19. Mkaanem ma Aôndo yange ma hemen Yesu ken uma na man ken tom na u pasen kwagh la nena?

 18 Mkaanem ma Aôndo hemen Yesu. Yesu yange de Ruamabera ér a hemen un shighe u hii tom na u pasen kwagh la je. (Mat. 4:4) Jighilii yô, Yesu yange ungwa imo i Aôndo zan zan kar kpen sha kon u mtsaha. Yange ter kwaghôron u profeti u Mesiya la ken mkaanem ma mase ôron maa sule la. (Mat. 27:46; Luka 23:46) Kpa mbahemenev mba kwaghaôndo u sha ayange na la yô, yange ve venda Mkaanem ma Aôndo ma ma zough sha aeren a ve a ityôô ga cii. Yesu yange ôr ve mkaanem ma Aôndo ôr sha ikyev i Yesaia la, kaa ér: “Nongoior ne ngu civir Mo sha ityumbujôôgh ve tseegh, kpa ishima ve yô, ngi ica a Mo je. Nahan ka gbilin tsô ve civir Mo [ye], sha ci u ityesen i ve tesen la ka atindi a ior tsô.” (Mat. 15:7-9) Nahan mayange je lu u Yehova una tsua ior mba ve dondon Mkaanem nam ga la ér ve hemen ior nav ga!

19 Yesu yange de ér Mkaanem ma Aôndo ma hemen un sha aeren a na tseegh ga kpa, de ér ma hemen un ken ityesen na kpaa. Shighe u mbahemenev mba kwaghaôndo lu sendegh anyiman a na la, yange er kwagh sha kwaghfan u lu a mi kpishi la shin sha mkav na u a hembe u hanmaor cii la ga. Kpa gema tese ior ken Ruamabera. (Mat. 22:33-40) Yesu yange yem pasen mba ve lu ungwan a na la akaa kpishi a yange lu sha ve eren la shin kwagh u igbetar ga, kpa gema “bugh ve ishima sha u kaven icighanruamabera.” (Luka 24:32, 45) Yesu yange soo Mkaanem ma Aôndo, nahan i torough un iyol u pasen mbagenev kwagh u ma.

20. (a) Yesu yange a na Yehova icivir nena? (b) Ka mkposo u nyi yange lu hen atô u Yesu man Herode Agripa u sha I laa?

20 Er Yesu ôr “akaaôron a dedoo” ve kpiligh mba ve lu ungwan a na la iyol nahan kpa, gema iwuese cii na Yehova u a lu ortesen na la. (Luka 4:22) Shighe u orinyar ugen lu nôngon ér una na Yesu civir sha u nan un ititom i “Ortesen u dedoo” la, Yesu pine un a iyolhiden a mi ijime ér: “Er nan man u yerem wer Or u dedoo? Or u dedoo ngu ga, saa Aôndo tseegh.” (Mar. 10:17, 18) Kpa Herode Agripa u sha I, u Yesu yange kpe kera, anyom kar nôngo u kuman anigheni nahan cii ve va hingir tor shin orhemen ken Yudia la yô, er nahan ga! Yange mba ngur eren mkombo u vesen ugen yô, Herode haa “akondo a tor” iyol va tema gba lamen. Maa ikpelaior i kwagh na doo ve tsung yô, gbidye awer kaa ér: “Ka imo i Aôndo je, ka i or ga!” Ikyav tese wang ér Herode yange ngohol iwuese la. Nahan lu nyi i ere? Bibilo kaa ér: “Fese nahan ortyom u Ter tsaha un sha ci u a ne Aôndo icivir ga yô. Azôô ya un maa a kpe.” (Aer. 12:21-23) Sha mimi yô, orfankwagh môm nana fatyô u kuren ikyaa ér, lu Yehova ver Herode orhemen ga. Nahan cii kpa, Yesu yô yange er akaa a tesen wang ér lu Yehova ver un orhemen ye. Shi hanma shighe yô, yange a wuese Yehova ér ngu Orhemen u Hembancii u ior nav.

21. Se lu timen sha nyi ken ngeren u a dondo nee?

21 Yange gba u hemen u Yesu la ua lu anyom kpuaa tseegh ga. Shighe u i nder Yesu shin ku la, a kaa ér: “Tahav mbu Sha man mbu sha won cii i wam sha ikyev.” Shi a kaa ér: “Nenge, Me luun a ven ayange ayange zan zan mkurtar je.” (Mat. 28:18-20) Kpa er Yesu a lu or u ken jijingi, shi a lu shin tar ne ga yô, una er nan ve una fatyô u hemen ior mba Aôndo shin tara? Ka an Yehova una tsua nan shin tar ne ér nana tile sha ityough ki Yesu? Man Mbakristu vea er nena ve vea fa ior mba ve lu hemen ior mba Aôndo laa? Ngeren u a dondo ne una na mbamlumun sha mbampin mban.

^ par. 12 Alaghga tsô lu Tindi u Mose nger iyolna la.