Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U PASEN KWAGH U UMA U OR

Yehova Una Fatyô u Eren Akaa Cii

Yehova Una Fatyô u Eren Akaa Cii

“KU UA kera lu ga, shi mba ve kpe la je kpa, a nder ve, vea hide a lu uma.” Kwase wam Mairambubu yange ta ato za ungwa mkaanem man shighe u nyôr bôôsu lu zan mape yô. Yange sar un u seer fan. Bôôsu za tilen pasenja mba ngur hungwan yô, a cir kwase u ungwa mkaanem man sha zwa na la ijime. Kwase ne lu môm ken Mbashiada mba Yehova, iti na lu Apun Mambetsadykova. U lamen a Mbashiada hen shighe la lu kwagh u cier iyol, kpa kwagh u se va hen sha ikyev i Apun ne gema uma wase.

YANGE SE YAR SHA USE, SE VA KUR AÔNDOAIMEGH

Yange i marem ken inyom i 1937, hen kolkhoz, sule u ior zuan ave kahan yô, ikyua a geri u Tokmok hen tar u Kyrgyzstan. Tsombor wase ka ior i Kyrgyz, shi ka zwa u se lamen kpaa je ne. Mbamaren av eren tom sule. Yange ve er tom hen kolkhoz pepe zan zan tugh. Yange i naan mba eren tom hen sule ne kwaghyan sha ashighe vough vough, kpa inyaregh yô, i kimbi se kwa môm ken inyom. Ngô wase yange a nôngo sha er una nenge sha mo kua anngôm u kwase u kiriki tsembelee yô. M za makeranta anyom ataan tseegh maa m de, m hii u yaren ken sule ne hanma sev, pepe zan zan aikighe.

Iwo i hen teskey ala-too

Yange ior gba ican hen haregh wase la kpishi, nahan i gba u or a er tom kpoghuloo ve nana zua a kwagh u nengen sha iyol i nan ye. Jighilii yô, shighe u m lu gumor la, m hen sha ityôkyaa i i ne ve se lu uma shin sha kwagh u mlu u ken hemen ga. Cuku kpa m hen mer atesen a mimi a sha kwagh u Yehova Aôndo man akaa aa a we ishima u eren la aa gema uma wam ga. Nahan kpa gbenda u mimi la nyôr hen tar u Kyrgyzstan heen shi samber la ka kwagh u kpilighyol. Yange hii hen vegher wase, ken imbusutarimese i tar u Kyrgyzstan ne.

IOR MBA NGISE I YEM A VE UIKYANGEN LA VA A MIMI KEN TAR U KYRGYZSTAN

Mimi u sha kwagh u Yehova Aôndo yange nyôr ken tar u Kyrgyzstan ken kwavanyom u 1950 la. Man lu zange ga. Er nan ve kwagh lu nahana? Ityôkyaa yô, ngise la haregh u hegen a hingir tar u Kyrgyzstan ne, lu sha ikyev i gomoti u ityar i i yilan ér Soviet Union (USSR) la. Man ken ityar i USSR la cii, Mbashiada  mba Yehova mba ker waan ave sha akaa a patii ga. (Yoh. 18:36) Sha nahan yô, i tôvon ve a ican ér mba mbaihyomov mba gomoti. Kpa kwaghmôm u ior ve lumun a mi u una yange Mkaanem ma Aôndo u nyôron mbaasemaamimi ken ishima je kpa ngu ga. Kwagh u vesen ugen u m hen ken kwagh ne yô, “akaa cii” Yehova “a fatyô” u eren.​—⁠Mar. 10:⁠27.

Emil Yantzen

Er i lu tôvon Mbashiada mba Yehova a ican nahan kpa kwagh la gema na ve lu seer a seer ken Kyrgyzstan. Er nan kwagh lu nahana? Haregh u Siberia kpa lu ken ityar i USSR la, shi lu her kpaa i va haa mbaihyomov mba gomoti ve lu uikyangen ye. Shighe u i va pase ve i tuhwa la, ve mbagenev kpishi ve va ken Kyrgyzstan, nahan mbagenev va a mimi ne. Orgen ken a ve yô, lu Emil Yantzen, u yange i mar un ken Kyrgyzstan ken inyom i 1919 la. Yange i yem a Emil hen afo a mbakwarev, maa za zua a Mbashiada ker. Yange ngohol mimi ne, nahan va hide ken ya ken inyom i 1956 la. Emil va tema ikyua a Sokuluk, ape mo kpa i lu ijiir yam la. Ka hen Sokuluk kpa yange i ver tiônnongo u hiihii ken Kyrgyzstan ken inyom i 1958 la ye.

Victor Vinter

Shighe kar er inyom jimin nahan yô, Victor Vinter va ken Sokuluk. Anmgbian ne yange tagher a mbamtaver kpishi. Yange i wuhe un ken purusu anyom atar shi i va wuhe un anyom atar, sha ci u venda u wan ave sha akaa a patii. Shi i va wuhe un anyom pue, shi za tsa ken uikyangen anyom ataan. Er i lu tôvon ve a ican nahan je kpa, mcivir u mimi lu samber her.

MIMI SEER VAN IKYUA A YA WAM

Eduard Varter

Ken inyom i 1963 la, Mbashiada lu ken Kyrgyzstan er 160 nahan, mbagenev kpishi ken ve, lu marnya u tar u Jamani man Ukraine kua Russia. Môm ken ve yô, lu Eduard Varter, orkwar ugen u yange i er un batisema ken Jamani ken inyom i 1924 yô. Ken kwavanyom u 1940 la, Mbanazi yem a na ken afo a mbakwarev agen, anyom nga kar kpuaa yô, gomoti u USSR la, shi yem a Eduard ken uikyangen. Ken inyom i 1961 la, anmgbian u tile sha mimi ne yem ken geri u Kant, u a lu ikyua a geri wase la.

Elizabeth Fot; Aksamai Sultanalieva

Kwase ugen u civir Yehova kpa lu ken geri u Kant ne, i yilan un ér Elizabeth Fot. Kwase ne koron ikyeke; lu kwagh u eren u koson iyol na je la. Er fa tomaveegh na kôr inya yô, mbatwerev man atica yamen akondo hen na. Kwase ugen u yamen kwagh a na yô, lu Aksamai Sultanalieva, u yange vôso orgen u yaren hen afishi a loya u gomoti yô. Aksamai yange a va hen Elizabeth sha u va yamen akondo, kpa una va yô, a pine mbampin kpishi sha kwagh u uma man mlu u mbakpenev. Elizabeth a na un mbamlumun ken Bibilo jighilii. Aksamai maa va hingir kwase u pasen loho u dedoo sha gbashima.

Nikolai Chimpoesh

Shighe ne i tsua Nikolai Chimpoesh er a lu ortamen u sôron atôônanongo. Un lu or u ken tar u Moldova. Yange er tom ne zurum anyom 30. Nikolai sôron atôônanongo tseegh ga, kpa hemen tom u gberen ityakerada shi samber a mi. Yange mbahemenev mba gomoti fa kwagh u lu eren ne. Nahan Eduard Varter wa Nikolai kwagh, taver un ishima nahan ér: “Shighe u mbahemenev mba gomoti ve pine u kwagh yô, kaa a ve jighilii wer se mba zough a ityakerada yase ken afishi ase a tamen, ken Brooklyn. Kenger ordasenda u KGB ken ishi jighilii. De cie kwaghmôm ga.”​—⁠Mat. 10:⁠19.

Yange ve bee iliam la ica gba ga maa, i yila Nikolai er a za shin afishi a tamen a dasenda mba i yilan ér KGB la, hen geri u Kant. A ôr kwagh u za ve er yô, ér: “Ordasenda la pinem ape se zough a ityakerada yase yô. M kaa mer ka ken Brooklyn. Maa kera fa kwagh u una ôr ga. A kaa ér m due m yem, maa kwagh bee, i kera kimbir yilan mo ga.” Lu Mbashiada  mba cian kwagh ga er un nahan lu samber a loho u dedoo sha kwaghfan hen geri wase u a lu ken imbusutarimese i Kyrgyzstan la ye. Shighe u mimi u injaa u sha kwagh u Yehova ne va mase nyôron hen tsombor wam ken inyom i 1981 la, kwase wam Mairambubu lu or u hiihii u ungwan.

KWASE WAM KAV MIMI NE FESE

I mar Mairambubu ken Kpentar u Naryn, u tar u Kyrgyzstan la. Iyange igen ken uwer u Agusutu inyom i 1974 la, Mairambubu za hen ya u ingyôr yam, maa lu ape se hii zuan je la. Yange m nenge a na je doom ishima. Nahan se er ivaa sha iyange la je.

Apun Mambetsadykova

Ken uwer u Janawari, inyom i 1981 la, Mairambubu nyôr bôôsu u zan kasua, maa ungwa ior lu lamen ôron kwagh u i ter ken mhii u ngeren ne la. Nahan a soo u seer ungwan kwagh la, maa a pine kwase la iti na kua adereshi na. Kwase la ôr un ér iti na ér Apun. Nahan kpa, kwase shon lu eren kwagh sha kwaghfan sha ci u ken kwavanyom u 1980 la je kpa, i cir tom u Mbashiada her. Nahan a na kwase wam adereshi na ga, kpa gema ngohol u wase. Kwase wam hide ken ya saan saan.

Mairambubu kaa wener: “M ungwa akaa a doon tsung a kpiligh mo iyol. Kwase ugen kaa a mo ér ica a gba ga tsô ior vea de u kpen. Inyamkyume je kpa ia de tswam.” Mo yô, lum er ka kwaghhir nahan. M kaa mer: “Una va pase se kwagh la vindi vindi tsô me fa.”

Iwer ngi kar itiar yô, Apun va. Maa ve gba van va sôron se. Ka shighe ne kpa se hii zuan vea Mbashiada mbagenev mba ve hii fan mimi ne mba ve lu ior i Kyrgyz ye. Yange anmgbianev mbakasev mban tese se mimi mba doon tsung mba sha kwagh u Yehova man akaa a a we ishima u eren sha ci u uumace la. Ve ôr se akaa ne ken takerada u From Paradise Lost to Paradise Regained (Hii Shighe u Paradiso Saa la Zan Zan Shighe u I Hide I Zua a Paradiso La). * Shi er ken Tokmok cii takerada ne lu kôpi môm tseegh yô, se hide se nger u sha ave ken ityakerada yase.

Môm ken akaa a se hii henen yô, lu kwaghôron u profeti u ken Genese 3:15 la. Kwaghôron u profeti ne una kure sha ikyev i Yesu u Aôndo a ver un Tor u Tartor u Mesiya la. Kwagh ne ka loho u hange hange u i gbe u hanma or nana ungwa yô! Akaa ne cii na yô, se seer nengen a atôakyaa aa i gbe u se kpa se yôôn kwagh ne yô. (Mat. 24:14) Ica i gba ga je, mimi u Bibilo hii u geman uma wase.

MBAMKOMBO MAN BATISEMA HEN SHIGHE U I CIR TOM WASE LA

Yange anmgbian ugen ken Tokmok lôhô se ivese. Ica gba ga je, mo vea kwase wam se kav er ieren i Mbashiada mba Yehova i lu kposo yô. Yange  msôrom ma taver lu hen ivese la ga, shi i er hanma kwagh hen iniongo la sha inja. Kwagh ne kaha kposo a kwagh u i eren hen avese a se vanden zan la. Ashighe kpishi ior ve hunde msôrom, shi ve eren anza a dang, shi ve lamen côu côu hen avese ne.

Shi yange se za mbamkombo mba Mbakristu mbagenev ken tiônnongo u ken Tokmok la. Yange a gba sha mi shin ura a nôô ga yô, se nyôr mkombo ken ikyô. Yange anmgbianev fa er dasenda tôvon se ijime hanma shighe yô, nahan i ver anmgbian nan tile nan yengen kera. A lu di sha shighe u ndôhôr yô, se kumba ken iyou. Ashighe agen dasenda yange ve va hen ya u se kumban her la, ve soo er vea fa kwagh u se lu eren yô. Shighe u mo vea Mairambubu se er batisema ken uwer u Julai, inyom i 1982 shin ifi u Chüy la, yange gba u se er kwagh sha kwaghfan. (Mat. 10:16) Anmgbianev lu van kpuaa kpuaa, nahan se kohol ken ikyô. Yange se wa icam i Tartor shi i na kwaghôron u batisema.

SE ER TOM A IAN I SE ZUA A MI LA U SAMBER A TOM WASE

Ken inyom i 1987 la, anmgbian ugen kaa a mo ér m za sôr orgen u lu a isharen yô. Or ne lu hen geri u Balykchy. Zende ne lu zende u ahwa anyiin sha igirgirdogo. Er se za kwaghpasen ken Balykchy acin imôngo yô, se mase kaven ser ior mba ken ijiir la kpishi mba a isharen. Kwagh ne lu ian injaa i samber a tom wase.

Ashighe kpishi mo vea Mairambubu se za ken Balykchy. Se hemban lun ker uwikeende mbagen, shi se za kwaghpasen shi se er mbamkombo. Maa ior kpishi gba soon ityakerada yase. Yange se tôô ityakerada ken Tokmok se wa ken iba i wan atsaka, i i yer ér mishok la, se yem a mi. Yange sea za a aba a ityakerada ahar je kpa i taver u a bee uwer jimin. Yange sea lu sha igirgirdogo u yemen shin sea hiden kpa, se pasen ior kwagh.

Ken inyom i 1995 la, i bugh tiônnongo ken geri u Balykchy. Mough shighe u se hii zan hen geri ne la va hen shighe ne lu anyom anigheni. Zende u mough Tokmok yem Balykchy shi cin hide ne yange u ya se inyaregh kpishi. Yange se lu a kwagh a ve kpishi ga, nahan se er kwagh ne nena? Yange anmgbian ugen a na se inyaregh ki se za zende shi se er akaa agen yô. Yehova yange nenge er sar se u seer gbanger a tom wase yô, nahan a “bugh [se] aan a Sha.” (Mal. 3:10) Sha mimi yô, Yehova fe akaa cii ityô.

M UVE ITYOUGH U NENGEN SHA TSOMBOR SHI PASEN KWAGH

Ken inyom i 1992 la, i tsuam ér m er tom u ortamen. Ken ior i Kyrgyz cii, m lu ortamen u hiihii ken tar la. Aan bugh a eren tom ken tiônnongo u hen geri wase u Tokmok la kpaa. Se lu a ior mba henen Bibilo kpishi. Agumaior ne lu kasev man nomso mba ve lu ior i Kyrgyz shi ve zaan makeranta yô. Môm ken agumaior ne u yange se hen Bibilo a na yô, hegen ngu môm ken anmgbianev mba ken Kômatii u Nengen sha Branci, shi mbagenev uhar ka ikpur pania. Shi yange se wase mbagenev ken mbamkombo asev kpaa. Ken mhii u kwavanyom u 1990 la, se eren mkombo ken zwa Russia shi ityakerada yase kpa lu nahan. Kpa iyenge i anmgbianev mba lamen zwa Kyrgyz lu seer a seer ken tiônnongo. Kwagh ne na yô, a naan akaaôron yô, m geman ken zwa Kyrgyz sha er vea hemba kaven mimi ne wang yô.

Mo vea kwase wam man mbayev asev anigheni ken inyom i 1989 la

Shi mo vea kwase wam Mairambubu yange se er tom kpoghuloo u yesen ônov asev. Se due kwaghpasen a ve shi se za mbamkombo a ve imôngo. Yange i doo wan wase u kwase Gulsayra, u lu anyom 12 hen shighe ne la, u lamen a mba karen gbenda kpen kpen,  a ôron ve akaa a ken Bibilo. Shi yange mbayev asev ve soo kwagh u kimbir avur a Ruamabera kôron ken ityou kpishi. Sha nahan yô, mbayev asev kua ônov mba mbayev asev cii, mba eren ityom i ken tiônnongo kpoghuloo. Ken atô u mbayev asev 9 kua ônov vev 11 mba ve lu uma la cii, ve 16 mba civir Yehova shin mba ze mbamkombo vea mbamaren vev.

MBAMGEM MBA VESEN

Anmgbianev mba nomso man mbakasev mba doon se ishima mba yange ve hii tom u Yehova hen haregh wase ken kwavanyom u 1950 la, vea nenge mbamgem mba ve ve ken tom ne la nahan a kpiligh ve iyol kpishi. Hiihii yô, hii ken kwavanyom u 1990 la je, se seer zuan a ian i pasen loho u dedoo shi kohol imôngo kpishi.

Mo vea kwase wam ken kwaghpasen

Ken inyom i 1991 la, mo vea kwase wam se za mkohol u hiihii hen Alma-Ata, u i yer hegen ér Almaty la, ken tar u Kazakhstan. Shi ken inyom i 1993 la, anmgbianev mba ken Kyrgyzstan er mkohol u vesen hen agirigi u Spartak, hen gar u Bishkek sha kwa hiihii. Yange mbapasenkwagh tôô kasua jimin u esen shi kiren agirigi la. Kwagh ne yange doo orvesen u a nengen sha ijiir ne kpishi, nahan a kaa ér se er mkohol wase gbilin.

Ken inyom i 1994 la, shi kwagh u vesen ugen er. Yange i gber ityakerada i ken zwa Kyrgyz sha kwa hiihii. Hegen ne ka geman ityakerada ken zwa ne. Anmgbianev mbagemankwagh ken zwa Kyrgyz ne mba shin Branci ken Bishkek. Ken inyom i 1998 la, i na Mbashiada ian i eren tom ve sha tindi ken tar u Kyrgyzstan. Nongo ne vese seer; hegen se hemba iorov 5,000 mbapasenkwagh. Nyian ne, se mba a atôônanongo 83 kua iniongo 25 i eren mkombo ken zwa China man zwa Buter kua zwa Kyrgyz man zwa Russia man ken Iliam i sha Ave i Ior Russia kua zwa Turkish man zwa Uighur kua zwa Uzbek. Anmgbianev mba nomso man mbakasev mba ken ijô ne cii mba civir Yehova ken mzough. Ka Yehova a ve a mbamgem mban ye.

Yehova shi gema uma wam kpaa. Yange m vese hen tsombor u lun a kwagh a ve ga, u ú eren tom sule yô; shi m za makeranta anyom ataan tseegh. Nahan kpa, Yehova er tom a mo, u lun ortamen shi tesen mbagenev mimi u injaa u ken Bibilo la. Ior mban kpishi hemba zan makeranta a mo. Sha mimi yô, Yehova ka a er kwagh u ior ve hen ér mayange a fatyô u eren ga yô. Kwagh u uma wam ne mgbegham u zan hemen u eren shiada i mimi sha kwagh u Yehova un u a ‘fe akaa cii ityô’ la.​—⁠Mat. 19:⁠26.

^ par. 21 Lu Mbashiada mba Yehova gber u ye, kpa hegen mba kera gberen u ga.