Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Civir Yehova, Aôndo u A Kighir Ior Ga La

Civir Yehova, Aôndo u A Kighir Ior Ga La

“Hen ape Jijingi u [Yehova] A lu yô, ikangenev mbi her ga.”—2 KOR. 3:17.

ATSAM: 49, 73

1, 2. (a) Er nan ve kwagh u kpan kua ian i or eren kwagh sha ishima i nan la yange a za ior zwa sha ayange a Paulu la yumu? (b) Ka hen an Paulu tese ior ér ve za sha er vea kera lu uikyangen ga?

MBAKRISTU mba sha ayange a mbaapostoli la lu ken Tartor u Mbaroma, ape ior taan ave vanger a tar ve sha kwagh u atindi man ijirôron man ian i eren kwagh sha ishima ve la. Nahan kpa, lu ikpan eren ityom kpishi i taver ken tartor u u lu a tahav man icivir ne ye. Hen shighe ugen la je yô, yange ior a lu hen ijiir utar ken Tartor u Roma yô, or môm ken ve i nôngo u lun kpan. Ikyav tese ér lu ityôkyaa i i na ve ior ve shi lamen sha kwagh u ikpan kua ian i ior eren kwagh sha ishima ve je la; man Mbakristu kpa lamen sha akaa ne.

2 Ashighe kpishi apostoli Paulu yange a ôr kwagh u ian i or lu a mi i eren kwagh sha ishima i nan la ken uwashika nav. Nahan kpa, awashima na lu u nôngon ér una sôr tar, er sar ior kpishi sha ayange la nahan ga. Paulu man Mbakristu mbagenev ver ashe hen ma or u hemen tar shin ma mzough ér a wase ve vea zua a ian i eren kwagh sha ishima ve ga. Kpa ve er tom kpoghuloo sha er vea wase mbagenev ve hen kwagh u loho u dedoo u Tartor u Aôndo shi ve kav er naagh ku ipaan ku Yesu Kristu la  ku lu a inja tsung yô. Paulu pase mba ve civir Aôndo a na imôngo la ape vea zua a Un u a kighir ior ga la yô. Ikyav i tesen yô, yange pase ken washika na u sha uhar u nger Mbakristu mba ken Korinte la wang nahan ér: “Ter yô ka Jijingi, hen ape Jijingi u Ter A lu yô, ikangenev mbi her ga.”—2 Kor. 3:17.

3, 4. (a) Ka nyi yange i na ve Paulu ôr mkaanem ma i nger ken 2 Mbakorinte 3:17 laa? (b) Ka nyi i gbe u se er keng ve se zua a ian i Yehova ka a na ior, ve kera lu uikyangen ga laa?

3 Ken washika u sha uhar shon u Paulu nger Mbakorinte la, a ôr kwagh u iengem i Mose shighe u hungwa sha uwo u Sinai zum u ortyom u Yehova ande hen a na la. Er ior nenge a Mose yô cier ve iyol, nahan Mose cir ikyondo sha ishi. (Eks. 34:29, 30, 33; 2 Kor. 3:7, 13) Paulu kaa ér: “Kpa zum u or ka nana gema hen Ter yô, i bugh ikondo i yisan la kera.” (2 Kor. 3:16) Inja i mkaanem ma Paulu man ér nyi?

4 Er yange se hen ken ngeren u hiihii la nahan, ka Yehova u a gbe akaa cii la tseegh a lu sha ian i eren hanma kwagh u a soo cii a ikighir shio ye. Sha nahan yô, ka sha inja u kaan ér ape Yehova a lu, man “ape Jijingi u [Yehova] A lu yô,” ikyangenev mbi her ga. Nahan kpa, saa se “gema hen Ter,” inja na yô, se ya ikyar a na keng ve se kera lu uikyangen ga shi se zua a mbamtsera ye. Shighe u Mbaiserael lu ken taaikyôngo la, ve nenge gbenda u Yehova eren kwagh a ve la sha mnenge u or, lu er Yehova a nengen la ga. Yange asema ve cighir shi lu er i cir ikyondo sha mi nahan. Ve gema ishima ve cii ve ver sha u kuren asaren a ve a iyolough sha ci u ve due ken uikyangen ken Igipiti kera.—Heb. 3:8-10.

5. (a) Jijingi u Yehova ngu a sagh se ken ikyangenev mbi nyi? (b) Er nan ve se fe ser, aluer or ngu kpan shin i wuhe nan ken purusu kpa jijingi u Yehova na nan ngu ken uikyangen ga? (c) Ka mbampin mba nyi i doo u se time sha mi?

5 Kpa mlu u uikyangen ga u ka a lu ape jijingi u Yehova a lu la, hemba ikyangenev mbi or ka nana due ken kpan ve, nan due ker sha la. Ka kwagh u a tsa a zua a mi sha iniôngon i uumace ga yô. Jijingi u Yehova ngu a sagh ior ken ikyangenev mbi isholibo man ku shi ve kera lu ikpan i mcivir u aiegh kua aeren a na la ga. (Rom. 6:23; 8:2) Mlu u ken uikyangen ga ne ka ian i numben a mi ga! Or a fatyô u lun ken mlu u uikyangen ga ne, aluer i wuhe nan ken purusu shin i kôr nan kpan je kpaa. (Gen. 39:20-23) Kape kwagh u Anmgbian ugen u i yer iti na er Horst Henschel kua Anmgbian Harold King kpa lu je la. Ve cii yange i wuhe ve ken purusu anyom kpishi sha ci u jighjigh ve. U fatyô u ungwan sha zwa ve, er ve pase kwagh ve ne sha Ityôgh yasegh ki Televishen ki JW la. (Za hen AKAATÔVON MAN AKAA A A ER YÔ > U WAN ISHIMA A ICAN.) Nahan kpa, se er nan ve se tese ser mlu wase u ken uikyangen ga ne doo se? Se er tom a mlu u ken uikyangen ga ne sha kwaghfan nena?

ER SE TESE SER MLU U KEN UIKYANGEN GA U AÔNDO A NE SE LA GBA SE KWAGH YÔ

6. Mbaiserael yange ve tese ér ian i Yehova yima ve, due a ve ken uikyangen la gba ve kwagh ga nena?

6 Or ka nana na se iyua i taver ishe man sea nenge er i lu a inja kpishi yô, se wuese nan. Kpa shighe u Yehova yima Mbaiserael due a ve ken kpan ken Igipiti kera, ve kera lu uikyangen ga la ve tese iwuese sha kwagh la ga. Yange iwer kar di kpuaa tsô maa ve hii u tômon kwaghyan kua kwaghman u ngise ve zuan a mi ken Igipiti la, ve gba gban ahon sha akaa a Yehova lu nan ve la; je yô ve soo u hiden yemen ken Igipiti. Nenge imba la sha wono! Yange ‘ishu kua furum man icegher man alabusa mba kiriki man mbatamen man tapania’ hemba gban ve kwagh a ian i ve zua a mi i civir Yehova, Aôndo u mimi gbanger gbanger la.  Sha nahan yô, kera taver se u kaven ityôkyaa i na ve ishima vihi Yehova a ior nav la ga. (Num. 11:5, 6, 10; 14:3, 4) Kwagh ne tese se kwagh u injaa kpen kpen.

7. Paulu yange er kwagh u a zough sha kwaghwan na u ken 2 Mbakorinte 6:1 la nena, man se fatyô u dondon ikyav na la nena?

7 Apostoli Paulu yange taver Mbakristu cii ishima ér, er Yehova a ne se kera lu uikyangen ga sha ikyev i Wan na Yesu Kristu nahan, mayange se de nengen ian la beelee ga. (Ôr 2 Mbakorinte 6:1.) Umbur er vihi Paulu shi nyoon un kpishi er un lu ken ikyangenev mbi isholibo man ku yô. Nahan kpa a wuese Yehova, a kaa ér: “I̱ wuese Aôndo sha Yesu Kristu Ter wase!” A ôr nahan sha ci u nyi? A pase mba ve lu Mbakristu a na imôngo la nahan ér: “Gadia tindi u Jijingi u uma u a lu ken Kristu Yesu la pase u tuhwa sha ikev i tindi u isholibo man u kuugh la.” (Rom. 7:24, 25; 8:2) Nahan se kpa se dondo nen ikyav i Paulu la. Er Yehova a sagh se ken ikyangenev mbi isholibo man ku yô, mayange se nenge kwagh ne beelee ga. Naagh ku ipaan kura na yô, se fatyô u civir Aôndo a imoshima i wang shi a saan se iyol kpaa.—Ps. 40:8.

U ngu eren tom a ian i u lu a mi i tsuan kwagh u u soo la, sha u seer eren tom u Tartor shin ka mtsera wouwe? (Nenge ikyumhiange i sha 8-10)

8, 9. (a) Apostoli Peteru yange ta icin ér nyi sha kwagh u nzughul a mlu wase u ken uikyangen ga laa? (b) Or a fatyô u nzughul a mlu u nan u ken uikyangen ga la nena?

8 Er mlu wase u ken uikyangen ga la a gbe se kwagh yô, doo u se wa ikyo, se eren tom a ian ne sha inja. Apostoli Peteru ta icin ér se de gem ian ne i hingir se kwagh u kôron ave, geman veren ishima yase cii sha u kuren asaren ase a iyolough ga. (Ôr 1 Peteru 2:16.) Icintan ne umbur se kwagh u er Mbaiserael ken taaikyôngo la ga he? Se kpa doo u se wa ikyo sha icintan ne, alaghga je yô, a doo u se hemba wan i ikyo nyian cii. Satan kua tar na ne mba hemban duen a akaa a saren ior, er akondo man kwaghyan man kwaghman man iemberyolough kua akaa agen nahan. Mbayôôn kasua mba wan ayom ka ve tese ior mba doonashe sha er vea mgbegha se, se yam akaa kpishi a kwagh a gbe se a mi ga yô. Aluer se kôr ityough ga yô, se gba ken hôn ne fese, nahan se hingir u nzughul a mlu wase u ken uikyangen ga ne!

9 Kwaghwan u Peteru ne bende a akaa a vesen a se eren ken uma la kpaa, er kwagh u makeranta man tom u uke shin kwagh u or tsough u eren ken uma u nan nahan. Ikyav i tesen yô, ka i shi tuur agumaior ken makeranta nyian ér ve nôngo sha er vea zua a ian i zan yunivasiti mba hemban doon yô. Ka i kaa a ve ér, or ka nana za yunivasiti yô, nan zua a tom u injaa shi i kimbin nan inyaregh kpishi. Shi ka i tese ve ungeren mba ve tese ér ka hembe kimbin mba ve bee yunivasiti inyaregh, a mba ve bee kôleeji tseegh la yô. Nahan agumaior ka a nguren tsuan kwagh u aa er ken uma ve yô, ve nenge ér doo u vea za yunivasiti. Kpa ka nyi i doo u ve kua mbamaren vev vea umburu?

10. Shighe u se lu eren tom a ian yase u tsuan kwagh yô, ka nyi i doo u se umburu?

10 Alaghga mbagenev vea nenge ér, er i lu ve i gbe u vea tsua kwagh u vea er sha akaa ne iyol ve yô, i de vea tsua kwagh u ve soo cii, er imoshima ve i lumun a ve je bee. Adooga vea lu a kwagh u Paulu ôr Mbakristu mba ken Korinte sha ikyaa i kwaghyan ne ken ishima; a kaa ér: “Ka nyi man ian yam i eren akaa la, imo i ken ishima i orgen ia ôr ijir sha mini?” (1 Kor. 10:29) Er se lu a ian i tsuan kwagh u makeranta u zan man tom nahan kpa, doo u se umbur ser ian i se lu a mi ne ngi a ikighir, shi hanma kwagh u se tsough cii kwagh una due ker, u dedoo gayô u bo. Sha nahan yô, Paulu hii kwaghôron na la sha mkaanem man, ér: “I na ian sha akaa cii. Kpa ka akaa cii man a lu iwasen ga. I na ian sha akaa cii kpa ka akaa cii a lu mmaa ga.” (1 Kor. 10:23) Kwagh ne wase se u fan ér  shighe u se lu eren tom a ian yase u tsuan kwagh ken uma wase yô, akaa a vesen agen nga a i doo u se gbidye kwar sha mi yô, ka di kwagh u a doo se la tsô ga.

ER TOM A MLU WASE U KEN UIKYANGEN GA LA SHA INJA U CIVIR AÔNDO

11. I sagh se ken uikyangen kera ér se er nyi?

11 Peteru yange te se icin ér se de nzughul a mlu wase u ken uikyangen ga la yô, a pase ityôkyaa i na ve ôr nahan yô. A taver se ishima ér se er tom a mlu wase u ken uikyangen ga la u lun “ikpan i Aôndo.” Nahan ityôkyaa i Yehova sagh se ken ikyangenev mbi tindi u isholibo man ku sha ikyev i Yesu yô, ka u se hingir “ikpan i Aôndo.”

12. Noa man tsombor na ver se ikyav i nyi?

12 Gbenda u hemban doon u se kura iyol yase sha er se nzughul a ian yase la, se hide se lu ikpan i asaren a tar ne ga yô, ka u uven ityough u eren akaa ken mcivir u Yehova. (Gal. 5:16) Nenge ase ikyav i tertamen Noa man tsombor na. Yange ve lu ken tar u ipila man dang u eren dumbur ker yô. Nahan kpa mayange ve yem u zendan asaren a taregh kua akaa a ior lu zendan la ga. Yange ve kôrcio u eren kwagh ne nena? Ve uve ityough eren akaa a Yehova kaa ér ve er la; ve gba tso shi ve koso kwaghyan sha ci ve kua annyamev shi ve lu tan ior icin. ‘Noa er kwagh u Aôndo kaa un la cii, a er sha mi je.’ (Gen. 6:22) Nahan lu nyi i due kere? Shighe u i tim tar sha shighe ve la, Noa man tsombor na war.—Heb. 11:7.

13. Ka nyi tom yange i tindi Yesu va er, shi gema u wa mbadondon un sha ikyev?

13 Ka nyi Yehova a kaa ér se er nyiana? Se mbadondon Kristu cii se lan tom u Aôndo shighe Yesu mkurem, tindi un u va eren la ga. Yesu di va er tom ne shi gema wa mbadondon un sha ikyev. (Ôr Luka 4:18, 19.) Nyian ne aôndo u tar u ainge ne pir ior kpishi ashe shi mba ken ikyangenev mbi kwaghaôndo u aiegh shi akaa a iyolough gayô inyaregh man mlu u tar ne kôr ve ikpan. (2 Kor. 4:4) Se mba a ian i civirigh i wasen ior u fan shi civir Yehova Aôndo u a kighir ior ga la, er Yesu nahan. (Mat. 28:19, 20) Tom ne ka u cuku ga, shi ngu a mbamtaver kpishi. Ken ityar igen je  yô, kwagh kera ngu gban ior u keghen ato a loho wase ga, shi mbagen yô ka ve vihi ishima a vese je kpaa. Doo u hanma wase nana pine iyol i nan ér: ‘Me fatyô u eren tom a mlu wam u ken uikyangen ga la u seer eren tom u Tartor ne kpa?’

14, 15. Ior mba Yehova mba eren tom u pasen kwagh la sha tar nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

14 Kwagh er doo yô, ior kpishi fa er shighe u tom ne a bee cica yô, nahan ve pande akaa ken uma ve sha er vea pasen kwagh hanma shighe yô. (1 Kor. 9:19, 23) Mbagen ken ve mba eren tom ne hen haregh ve, mbagen di yem ape kwagh a hembe gban sha mbapasen kwagh yô. Ibaver tese ér, ken anyom ataan a karen ne, ior mba hemban er 250,000 hii u eren tom pania; kwagh ne na yô, hegen ne ingyegh ki mba eren pania u keke la hemba 1,100,000. Ka kwagh u doon tsung er ior kpishi ve lu eren tom a mlu ve u ken uikyangen ga la u eren Yehova tom sha imba gbenda ne yô.—Ps. 110:3.

15 Ka nyi i wase anmgbianev mban u eren tom a ian ve ne sha kwaghfana? Nenge ase kwagh u anmgbian ugen u i yer un ér John vea kwase na Judith, mba ve er tom ken ityar kposo kposo i kom anyom 30 hegen la. Ve umbur nahan ér, shighe u i hii Makeranta u Henen Tom Pania ken inyom i 1977 la, i ôr kwagh u keghen iyol u yemen ape kwagh a hembe gban sha mba pasen kwagh la var var. John kaa ér, er ve kpa lu awashima ve ne yô, un musan tom acin imôngo sha er vea eren akaa ken uma akuma akuma yô. Ken masejime yô, ve va yem ken tar ugen. Er ve suur sha Yehova shi ve eren msen hen a na yô, ve hemba mbamtaver mba ve za tagher a mi la, er u henen zwa ugen kua aeren a ityôô man mlu u iceenyolough shin mdôhôrom ma hen ijiir la nahan. Tom u ve er Yehova ken anyom ne la, bende a ve nena? John kaa ér: “Yange m nenge mer m uve ityough ken tom u hemban doon cii. M nenge mer Yehova ngu kpôô kpôô, shi m hingir a na kôôsôô er wan a ter u a soo nan nahan. Hegen m hemba kaven Yakobu 4:8. Ivur la kaa ér: ‘Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.’ M fa je mer m zua a mkom u m lu keren la.”

16. Ior udubu imôngo er tom a ian ve i ken uikyangen ga la sha kwaghfan nena?

16 Mbagenev mlu ve kaha a John man Judith; vea fatyô u eren tom pania shighe gôgônan ga. Nahan kpa mbagenev ian ka ia gba u vea fatyô u za wasen tom ape nongo u Yehova u lu maan kwagh sha tar yô, mba timbir ga. Ikyav i tesen yô, shighe u i lu maan afishi a ken gar u Warwick, ken kpentar u New York la, anmgbianev mba nomso man mba kasev mba kuman 27,000 nahan va wase tom hen ijiir la; mbagen lu kasua uhar, mbagen yô, kuma inyom, mbagen di hemba nahala. Ve mbagenev kpishi yange ve de akaa kar ve sha er vea va wase tom la yô. Sha mimi yô, kwagh ne ka ikyav i doon tsung i eren tom a mlu wase u ken uikyangen ga la u wuese Yehova, Aôndo u a kighir ior ga la shi nan un icivir!

17. Ka nyi mba ve lu eren kwagh sha kwaghfan, a ian i ve lu a mi i eren kwagh sha ishima ve la, ve lu keghene?

17 Doo se kpishi er se fe Yehova shi se lu a ian i eren kwagh sha ishima yase, i mcivir u mimi a ne la yô. Nahan akaa a se tsough u eren la a tese ér, ian ne gba se kwagh tsung. Se nzughul a ian ne ga, kpa se er tom a i u civir Yehova er se fetyô cii. Aluer se er nahan yô, se lu veren ashe u va zuan a averen a Yehova a tende zwa la shighe u kwaghôron u profeti ne una kure la. A kaa ér: “Akaa a i gbe a la kpaa á va pase a sha ikev i mlu u hôôn la á tuhwa, á za a mi ken mlu u engem u lun a ikangenev ga u ônov mba Aôndo la.”—Rom. 8:21.