Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mhii u Ivesegh, man Awashima u I

Mhii u Ivesegh, man Awashima u I

“TER Aôndo gema kaa ér: Doo u or nana lu tswen ga; yô, Me er nan orwasen.”​—GEN. 2:18.

ATSAM A A GBER YÔ: 36, 11

1, 2. (a) Ivese yange i hii nena? (b) Ka nyi or u hiihii man kwase u hiihii la yange ve kav sha kwagh u iveseghe? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

IVESE ka môm ken akaa a vesen a se eren ken uma yô. Aluer se time sha kwagh u mhii u ivesegh man awashima u i yô, kwagh la una wase se se lu a mnenge u vough sha kwagh u i, nahan se hemba zuan a averen a a lu ker la cii. Yange Aôndo gbe Adam yô, a va un a annyamev ér a ii ve ati. Kpa “or la yô, zua a or u wasen un, u lun er un nahan ga.” Nahan Aôndo er Adam yav gba mnyam mem mem, maa a dugh un hwan za er kwase a mi va na un. (Ôr Genese 2:20-24.) Sha nahan yô, ka Aôndo yange hii kwagh u ivesegh ye.

2 Yesu kaa ér ka Yehova yange ôr mkaanem man ye, ér: “Nomsoor nana undu ter u nan man ngô u nan, nana var ken kwase u nan, ve uhar vea hingir iyôgh i môm.” (Mat. 19:4, 5) Er Aôndo tsua hwan u Adam er kwase u hiihii la a mi yô, yange kwagh la tese ér gba u ior mba hiihii mban vea lu kôôsôô. Yehova yange soo ér nom vea kwase ve pav ivaa shin noov ve lu a kasev kpishi gayô kasev ve lu a noov kpishi ga.

 ER IVESE I LU KUREN AWASHIMA U YEHOVA YÔ

3. Awashima u ivesegh u vesen yô lu nyi?

3 Yange saan Adam iyol kpishi a kwase na u doonashe, u va ii un iti ér Ifa la. Er kwase la ‘lu er Adam nahan’ yô, gba u una lu “or u wasen” Adam, shi ve cii vea lu eren akaa a nan ve msaanyol ayange ayange, sha u eren ityom ve i nom man kwase la vough vough. (Gen. 2:18) Awashima u ivesegh u vesen yô, lu u i mar i iv tar. (Gen. 1:28) Er lu u mbayev vea soo mbamaren vev nahan kpa, shighe a karen yô, vea er noov shin kasev, maa vea undu mbamaren vev vea za hii tsombor ve. Lu u uumace vea mar a iv tar shi vea gema u cii ua hingir paradiso.

4. Ka nyi yange i er ken ivese i hiihii laa?

4 Ivese i hiihii la yange i va vihi sha ci u Adam man Ifa cii er tom a ian i Yehova na ve i eren kwagh sha ishima ve la sha inja ga, sha u hemban un ato. “Tseyô” Satan Diabolo yange va bume Ifa kaa a na ér, aluer a ya “kon u mfe u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo” la yô, una lu a mfe u ganden ave, nahan una tsuan kwagh u dedoo man u bo iyolna. Ifa tese icivir sha hemen u nom na ga, sha u pinen un kwagh sha ikyaa ne shio. Adam di kpa ungwa imo i Aôndo ga, sha u ngohol ityamegh ki kon ki Ifa na un la yan.—Mpa. 12:9; Gen. 2:9, 16, 17; 3:1-6.

5. Ka nyi se fatyô u henen ken mlumun u Adam man Ifa na Yehova laa?

5 Aôndo va pin Adam kwagh sha mi yô, a na kwase na ibo, a kaa ér: “Kwase u U nem Wer a̱ lu a mo imôngo la, ka un a nem atam a kon la, m ye ye.” Ifa di gema kaa ér ka iyô i bume un ye. (Gen. 3:12, 13) Ve lu keren ishô, kpa akaa a ve ôr la kuma ken ato ga! Er ior mba hiihii mbara hemba Yehova ato yô, a nenge ve ér ve kuma ku. Kwagh ne hingir icintan hen a vese! Aluer ka u ivese ia za ikyura yô, a gba u nom man kwase vea ungwan imo i Yehova shi vea lumun ibo sha akaa a ve er sha mi ga la.

6. U pase kwagh u i nger ken Genese 3:15 la nena?

6 Er Satan nzughul kwagh ken Eden nahan kpa, kwaghôron u profeti u hiihii u i nger ken Bibilo la tese er Yehova a ne uumace ishimaverenkeghen yô. (Ôr Genese 3:15.) Kwaghôron u profeti la yange pase ér “vor” u “kwase” la ua cagh Satan ityough. Mbatyomov mba shaav kpishi mba ve lu civir Yehova sha mimi la, ya ikyar a Aôndo kôôsôô. Shi Ruamabera tese ér, lu u Yehova una va tindi orgen ken nongo na, u u lu er ka kwase na nahan la, nana va “cagh” Diabolo ityough, shi nana bugh uumace mba ve ongo imo i Aôndo la ian i lun uma gbem sha won shin tar, er Yehova yange wa ishima, kpa ior mba hiihii mbara gema vihi kwagh shon kera la nahan.—Yoh. 3:16.

7. (a) Ka nyi i ze hemen ken ivese, hii shighe u Adam man Ifa la je? (b) Ka nyi Bibilo i kaa ér noov man kasev ve erenee?

7 Ihyembeato i Adam man Ifa la yange i bende a ivese ve man hanma ivese i i lu u a va zua ken hemen la cii. Ikyav i tesen yô, lu u Ifa vea ônov nav mbakasev vea ya ican shighe u ve we yav man shighe u ve lu maren la cii. Lu u isharen i ukase ia lu sha noov vev, kpa noov vev vea gema a kighir ve, ashighe agen je yô, vea eren a ve côu côu je kpaa, er se nenge a ieren ne kpishi ken ivese nyian nahan. (Gen. 3:16) Bibilo i kaa ér noov ve hemen kasev vev sha dooshima, kasev di kpa ve dondon hemen u noov vev. (Ef. 5:33) Aluer nom man kwase mba civir Aôndo shi eren kwagh ken mzough yô, vea pande akaa kpishi aa fatyô u van a ayôôso la, shin vea bee a akaa la sha kuaa je kpaa.

IVESE I SHA SHIGHE U ADAM LA ZAN ZAN SHIGHE U MNGEREM MA DEEMEE

8. Ka nyi yiase i er sha kwagh u ivesegh, hii shighe u Adam zan zan shighe u Mngerem ma Deemee laa?

8 Adam man Ifa yange ve mar ônov mba nomso man mba kasev cii ve isholibo man myen ve la va ve a ku ye. (Gen. 5:4) Wan ve u hiihii Kain, yange vôso môm ken anmgbianev nav mba kasev. Lameki u due ken tsombor u Kain la ka or u hiihii u Bibilo i kaa ér yange lu a kasev uhar yô. (Gen. 4:17, 19) Hii shighe u Adam la zan zan shighe u Mngerem ma Deemee la, lu ior kpuaa tseegh lu civir Yehova ye. Ken ve yô, lu Abel man Heno man Noa vea tsombor na. Bibilo kaa ér, sha ayange a Noa la, “ônov mba Aôndo nenge ônkasev mba iorov doo ashe.” Nahan “ve er kasev mba sha asema a ve cii.” Kpa ieren ne i lu i sha gbaaôndo ga, shi mbatyomov man kasev mbara mar ônov mba vihin tu, mba i yilan ve ér Akôraior la. Heela tseegh ga, “isholibo i or kehe sha won,” shi “hanma mhen u ishima i nan kpaa lu u bo tseegh gbem.”—Gen. 6:1-5.

9. Yehova yange er a mbaaferev mba sha ayange a Noa la nena, man ka nyi se hen ken kwagh u er sha shighe shon laa?

9 Yehova yange va a Mngerem ma Deemee sha ayange a Noa la, sha er una tim aferaior kera yô. Hen shighe la, ior uve ityough eren akaa a ve a ayange ayange la, kua ivese i zuan, je yô ve kera wa ikyo sha kwagh u mtim u lu u una va, u “Noa u a lu yôôn kwagh u perapera” la, lu ôron la ga. (2 Pet. 2:5) Yesu yange tôô kwagh la kar sha kwagh u una lu eren sha ayange a ase ne la. (Ôr Mateu 24:37-39.) Nyian ne, ior kpishi mba vendan u keghen ato a loho u dedoo u Tartor u Aôndo, u i lu pasen sha tar cii, sha u u lu mpase hen akuraior cii ve a mase timin botar ne kera la. Se fatyô u henen nyi ken kwagh u yange er sha shighe u Mngerem ma Deemee laa? Gba u se de ser akaa a uma ne er, ivese man u lun a ônov nahan, ve hingir kwagh u vesen ken uma wase, je yô i hungur se er iyange i Yehova i zurum ga.

IVESE I SHA SHIGHE U MNGEREM MA DEEMEE LA ZAN ZAN SHIGHE U YESU LA

10. (a) Ka ieren i yaven a or i nyi ior kpishi yange ve de i ya tor ken uuma veve? (b) Aberaham man Sara yange ve ver se ikyav i dedoo sha kwagh u ivesegh nena?

10 Er Noa vea ônov nav mba utar mbara cii yange ve vôso kwase môm môm tseegh nahan kpa, ior mbagenev vôso ikpela i ukase sha shighe ve la. Shi sha ajiir kpishi, ior yange ve nenge idya ér ka kwaghbo ga, je yô mcivir ve kpa nungwa idya i eren sha mi. Shighe u Aberam (Aberaham) man kwase na Sarai (Sara) ungwa imo i Aôndo, mough yem ken Kaanaan la, ve za kav er ior mba ken tar la lu eren akaa a a tese icivir sha kwagh u ivesegh ga yô. Er ior i Sodom man Gomora nenge ér idya ka kwaghbo ga shi ve lu eren i kpoghuloo yô, Yehova tim ve kera. Kpa Aberaham yô, lu hemen tsombor na sha inja, shi Sara kpa ver ikyav i dedoo sha u dondon hemen u nom na ne. (Ôr 1 Peteru 3:3-6.) Aberaham yange nenge ér wan na Isaka er kwase u civir Yehova. Wan u Isaka Yakob kpa wa ikyo sha kwagh u mcivir Aôndo u mimi. Lu ônov mba Yakob va hingir uter mba tamen mba ikwe 12 i Iserael la ye.

11. Tindi u Mose la yange kura Mbaiserael nena?

11 Shighe kar yô, Yehova ya ikyur a ônov mba Yakob (Iserael), ve hingir kôôsôô a Na. Yange na ve Tindi u Mose, u pase kwagh u aeren a ityôô a sha kwagh u ivesegh la, kua ieren i lun a ikpela i ukase la kpaa. Tindi ne kura Mbaiserael ken  jijingi sha u vendan ér ve de vese mba ve civir mbaaôndo mba aiev la ga. (Ôr Duteronomi 7:3, 4.) Yange or a lu a zayol u vesen vea kwase u nan yô, ashighe kpishi mbatamen ve wase ve u nengen sha mi. Shi or shin kwase nana er a ikyar u nan sha mimi ga, shin nana gba un iyuhe gayô nana gba tôôn tsô ér ikyar u nan la er kwaghbo yô, ngun kpa i nenge sha mi. Yange i na ian i paven ivaa, kpa atindi gema lu kpishi sha gbaa ne. Aluer or zua a “kwagh u doon ga” ken kwase u nan yô, nan fatyô u paven ivaa a nan. (Dut. 24:1) Tindi yange pase kwagh u “doon ga” la ga, kpa doo u se kure ikyaa ser noov paven ivaa a kasev vev sha ci u mbamzeyol mba kiriki ga.—Lev. 19:18.

MAYANGE DE EREN KWAGH A IKYAR U SHA MIMI GA ZE

12, 13. (a) Nomso mbagenev sha ayange a Malaki la, lu eren a kasev vev nena? (b) Nyian ne aluer or shin kwase u nan er batisema la nan er idya, maa nan pav ivaa nan yem nan za vôso orgen yô, ka kwagh u vihin tsung u nyi nana tagher a mini?

12 Sha ayange a profeti Malaki la, noov mba ve lu Mbayuda la kpishi lu eren kwagh a kasev vev sha mimi ga, sha u paven ivaa a ve sha hanma ityôkyaa cii. Noov mban ve undu kasev vev mba ve vese iyev la, ve yem ve za vôso agumaukase shin kasev mba ve civir Yehova ga yô. Shighe u Yesu va shin tar la kpa, noov mba ve lu Mbayuda ne lu paven ivaa a kasev vev her, “sha hanma ityôkyaa” cii. (Mat. 19:3) Yehova yange kôr imba ivaa i paven ne ihyom kpen kpen.—Ôr Malaki 2:13-16.

13 Nyian ne, i na ior mba Yehova ian i eren kwagh a or u ve vese nan la sha mimi ga ze. Kpa tôô ase wer or shin kwase u nan er batisema shi nan zough ivaa yô, nan za er idya, maa nan pav ivaa sha er nana za vôso kwase shin nom ugen yô. Aluer nan gema ishima ga yô, a dugh nan ken tiônnongo kera, sha er tiônnongo una za hemen u lun wang yô. (1 Kor. 5:11-13) A gba u or shin kwase la nana ‘ume atam a a kom mgemshima’ cii ve a lumun ér nana hide a kohol tiônnongo ye. (Luka 3:8; 2 Kor. 2:5-10) Er i gbe u a ver shighe u una kar cii ve a hide a nan ga nahan kpa, doo u ieren i mimi ga, i i fe zan hemen hen atô u ior mba Aôndo ga ne, a kenger i ashe ashe ga. Alaghga a gba u shighe a wa karen, a kuma inyom shin a hemba nahan, cii ve orsholibo la nana tese ér nan gema ishima sha mimi ye. Aluer i hide a nan je kpa, nana va pase kwagh u yange nan er la shighe u nana “tile sha ikyônough ki ijirigh ki Aôndo” la.—Rom. 14:10-12; ôr Iyoukura i ken zwa Buter i Novemba 15, 1979, peeji 31-32la.

IVESE I HEN ATÔ U MBAKRISTU

14. Tindi la yange wase u eren nyi?

14 Tindi u Mose la yange tese Mbaiserael akaa a vea eren la hemba anyom 1,500. Tindi la yange wase ior mba Aôndo sha igbenda kpishi. U tesen ikyav yô, akaawan a Tindi la wase ve u sôron akaa hen tsombor, shi hemen ve za a ve hen Mesiya. (Gal. 3:23, 24) Yesu va kpen yô, kwagh u tindi la kure, maa Aôndo hide ya ikyur i he a ior nav. (Heb. 8:6) Ken ikyuryan ne, akaa agen a Tindi na ian la i kera lumun a mi ga.

15. (a) Ken tiônnongo u Kristu yô, gba u ior mba Aôndo vea eren kwagh u ivesegh nena? (b) Ka akaa a nyi i gbe u Orkristu nana tôv sha mi, shighe u nan soo u paven ivaa a ikyar u nana?

15 Shighe u Yesu na mlumun sha mpin u Mbafarishi mbagenev pine un la, a pase ér, er Mose yange lumun ér ve paven ivaa nahan kpa, ‘sha hiihii yô, lu nahan ga.’ (Mat. 19:6-8) Sha nahan yô, Yesu tese ér kwagh u Aôndo er ken sule u Eden sha kwagh u ivesegh la, ka kwagh u  i gbe u Mbakristu vea eren je la. (1 Tim. 3:2, 12) Er mba ve vôso ayol a ve la hingir “iyôgh i môm” yô, lu u vea eren kwagh ken mzough, nahan vea de dooshima u ve lu a mi sha Aôndo man u a lu hen atô ve la, una taver mkange ve. Aluer or shin kwase za pav ivaa a ikyar u nan ken koti, a u ikyar u nan la eren idya shio yô, nan ngu a ian i hiden eren ivese ga. (Mat. 19:9) Jighilii yô, or a fatyô u den ikyar u nan u nan er idya, kpa nan gem ishima la kwaghbo, di vough er profeti Hosea kpa ikyav i tese ér yange de kwase na Gomer u er idya la a kwaghbo nahan. Yehova kpa, kape zungwe Mbaiserael mba ve er idya ken jijingi la je la. (Hos. 3:1-5) Shi se fatyô u kaan ser, aluer or shin kwase nan fa ér ikyar u nan er idya, kpa nan tsua u yaven a nan yô, tese je ér nan de nan a kwaghbo, nahan Ruamabera kera na nan ian i paven ivaa ga.

16. Yesu yange ôr ér nyi sha kwagh u lun kwava?

16 Yesu yange tesen ér hen Mbakristu yô, or a fatyô u paven a ikyar u nan ga, saa sha ci u idya tseegh yô, a ôr kwagh u “mba i ne ve” iyua i lun kwav la kpaa. Maa a kaa ér: “U nan fetyô u lumun kwagh ne yô, nana̱ lumun.” (Mat. 19:10-12) Ior kpishi tsua u lun kwav sha er vea civir Yehova a kwagh u danen ve shio yô. Er ve er nahan yô, ve kuma iwuese.

17. Ka nyi ia wase Orkristu nana tsua u eren ivaa shin eren ga?

17 Cii man or shin kwase nana tsua u lun kwav shin lun ga yô, gba u nana vande fan ken ishima i nan ér, nan ngu a iyua i lun kwav la. Er apostoli Paulu kaa ér or a fatyô u lun kwav nahan kpa, shi a kaa ér: “Sha ci u idya yô, hanma or nana̱ lu a kwase u nan iyol i nan, man hanma kwase di kpaa nana̱ lu a nom u nan iyol i nan.” Shi a kaa ér: “Aluer vea fatyô u kôron ayol a ve tsaha ga yô, ve̱ er kasev shin ve̱ er noov. Gadia guda u eren kwase a u yughur.” Aluer or er nom shin kwase yô, alaghga kwagh ne una wase nan u palegh isharen i ia mgbegha nan u za ngirigh ilyeegh ki iyolough ki yaven a or shin eren idya la. Kwagh ugen yô, doo u mba ve lu kwav la vea tôv vea fa aluer anyom a ve kuma u eren ivaa yô. Paulu kaa ér: “Aluer orgen nan ngu henen er nan ngu eren sha mi ga a ishiôr i nan i iniunugh la man nana kera fatyô u wan ishima her ga yô, nana̱ er sha ishima i nan aluer gba u a lu nahan kpee yô; nan ngu eren isholibo ga; de, ve̱ zua ivaa.” (1 Kor. 7:2, 9, 36; 1 Tim. 4:1-3) Nahan kpa, gumor shin gumkwase nana de eren ivaa sha ci u alaghga sar nan tsung u yaven a or ga. Alaghga nan ngu a vese i kuma u eren ityom i i gbe u kwase shin nom nana eren la ga.

18, 19. (a) Gba u ivese i Orkristu ia hii nena? (b) Se lu timen sha nyi ken ngeren u dondon nee?

18 Ivese i Mbakristu ka i hii shighe u nomsoor man kwase, mba ve ne ayol a ve sha ci u Yehova shi ve soo un a ishima ve i môm, ve za zough la. Gba u shi vea doo ayol a ve tsung je yô, vea soo u zuan ayol a ve hingir nom man kwase. Jighilii yô, aluer ve er ivese “ken Ter tseegh” yô, vea zua a iveren. (1 Kor. 7:39) Vea eren ivese kera yô, a gba u vea de ér Bibilo i tesen ve kwagh u una na ivese ve ia doo yô.

19 Ngeren u dondon ne una time sha atôakaa a ken Ruamabera, a a fatyô u wasen Mbakristu u nôngon a mbamtaver mba ken “ayange a masejime” a se lu ker cou cou, hen shighe shon u nomso man kasev ve lu a anza a ka a na ivese i doo ga la yô. (2 Tim. 3:1-5) Ken Mkaanem ma Yehova ma doon tsung la, a na se akaa a kwagh a gbe se a mi, a a wase ivese yase ia doo shi se zua a msaanyol ker, er se lu zan sha gbenda u uma u tsôron vea ior nav ne la.—Mat. 7:13, 14.