Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Yehova Hemba Cii Kpa We Kwagh u Mbagen Ikyo

Yehova Hemba Cii Kpa We Kwagh u Mbagen Ikyo

“[Yehova] Fa mlu wase, A umbur er se lu vuulevu je yô.”—PS. 103:14.

ATSAM: 30, 10

1, 2. (a) Yehova ngu kposo a uumace sha gbenda u a eren kwagh a ior la nena? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

ASHIGHE kpishi ior mba ve lu a tahav shin ve hemen mbagen yô, ka ve “manger sha” a ve shin ve eren ve ican je kpaa. (Mat. 20:25; Orpa. 8:9) Kpa Yehova yô, eren nahan ga cii! Er a lu Uhembanagee nahan kpa, hembe wan uumace mba ve lu mbaasorabo ne ikyo cii. Ngu ishima legh legh shi eren kwagh sha kwaghfan kpaa. We ikyo sha mlu wase u ken ishima shi fe mbamgbe asev kpaa. Shi ngu “A umbur er se lu vuulevu je yô,” nahan kaan ér se er kwagh u a gande agee ase ken inya ga.—Ps. 103:13, 14.

2 Bibilo ngi a akav kpishi a a tese ér Yehova eren kwagh a mbacivir un sha ikyo i wan yô. De se time sha akav ne atar. Hiihii yô, se time sha gbenda u Yehova wase wanakiriki Samuel sha kwaghfan sha er una ôr Eli u lu Pristi u Tamen la loho u ijirôron yô. Sha uhar yô, se nenge er Yehova wa ishima er kwagh a Mose shin er Mose lu vendan u lun orhemen u Mbaiserael nahan kpaa. Sha utar yô, se nenge gbenda u Yehova er kwagh a Mbaiserael sha ikyo i wan zum u hemen ve lu duen a ve ken Igipiti kera la. Se nguren gbidyen kwar sha akav ne yô, doo u se ver ishima se hen kwagh u  a tese se sha kwagh u Yehova yô, shi se nenge er se fatyô u dondon ikyav shon yô.

A TESE WANYE IKYO I WAN

3. Ka nyi yange i er wanakiriki Samuel hen tugh mbu gen i i taver kpishi, man ka mpin u nyi a due sha kwagh nee? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

Samuel yange hii u “eren TER tom” ken tabernakel shighe u lu iyev la je. (1 Sam. 3:1) Iyange igen la tugh, zum u Samuel lu yaven yô, kwagh er u taver kpishi. * (Ôr 1 Samuel 3:2-10.) A ungwa i lu yilan un sha iti. Er Samuel hen ér ka Pristi u Tamen Eli a lu yilan un yô, a mough ayem a za ape Eli lu la, a za kaa ér: “M va ve, gadia u yilam.” Kpa Eli kaa ér un yila un ga. Kwagh la shi kimbir eren acin ahar nahan yô, Eli kav er i lu Aôndo a lu yilan Samuel yô. Nahan Eli pase wanakiriki ne er una lumun yô, shi Samuel kpa dondo kwagh u Eli kaa un la. Kpa er nan ve Yehova yange ande hen Samuel sha ikyev i ortyom pase iyol na hen a na ga? Bibilo kera pase se ga; kpa kwagh u za hemen la tese ér gbenda u Yehova er kwagh a wan ne la lu sha u wan un ikyo. Sha nena?

4, 5. (a) Samuel yange er nena sha ityom i Aôndo tindi un laa, man ka nyi yange i za hemen zum u sev ava? (b) Kwagh u Samuel la tese se nyi sha kwagh u Yehova?

4 Ôr 1 Samuel 3:11-18. Tindi u Yehova yange kaa ér mbayev ve naan mbaganden icivir, hemban je yô, ortaregh. (Eks. 22:28; Lev. 19:32) Gbidye ase kwar nenge yôô, u hen wer Samuel una nder pepe tugh tugh maa una cia ga, una kar a gba za ôron Eli loho u ijirôron i Aôndo i vihin tsung laa? Una cihi ga! Jighilii je yô, Bibilo kaa a vese ér Samuel “cia u ôron Eli mpase la.” Nahan kpa, Aôndo pase Eli wang ér ka Un, Un lu yilan Samuel ye. Nahan Eli maa er kwagh sha ikyaa ne; a kaa a Samuel ér a ôr un kwagh shon. A kaa ér: ‘De yeren mo ma kwagh ken akaa a A kaa u cii ga.’ Samuel kpaa ungwa imo i Eli, a “ôr un akaa cii.”

5 Loho u Samuel la yange ua lu kwagh u kpiligh Eli iyol yum ga. Loho ne zua sha kwagh u “or u Aôndo ugen” u Bibilo i yer iti na ga yô, va vande ôron pristi u tamen ne yô. (1 Sam. 2:27-36) Kwagh u Samuel ne tese se er Yehova a eren kwagh sha ikyo i wan man sha kwaghfan kpaa yô.

6. Gbenda u Aôndo wase wanakiriki Samuel la tese se nyi?

6 U ngu gumoro? Aluer ka nahan yô, kwagh u Samuel ne tese ér Yehova fa mbamtaver mba u tagher a mi la, kua er ka i lu u la cii. Alaghga u cian ashe, nahan ka i taver we u pasen mbaganden loho u Tartor ne, shin vendan u eren akaa a mbakov wou ve eren la. Fa wer Yehova soo u wasen we. Nahan er msen, pase un ishima you cii. (Ps. 62:8) Gbidye kwar sha kwagh u agumaior a i er kwagh u a ken Bibilo er Samuel nahan la. Shi lam a anmgbianev ken tiônnongo, mbakwav wou kua mba ve lu tamen a we cii mba ve kpa alaghga yange ve hemba akaa a u lu tagher a mi la yô. Alaghga vea ôr u er ashighe agen Yehova wase ve sha igbenda i ve ver ishima kpaa ga yô.

A ER KWAGH A MOSE SHA IKYO I WAN

7, 8. Yehova yange tese ikyo i wan i kpilighyol sha gbenda u er kwagh a Mose la nena?

7 Shighe u Mose lu anyom 80 la, Yehova na un tom u taver kpishi. Lu u Mose una za due a Mbaiserael ken uikyangen ken Igipiti. (Eks. 3:10) Mose yange er tom u kuran ilev ken tar u Midian anyom 40, nahan a shi nan kpa kpiligh un iyol er i tindi un imba ityom ne yô. Mose kaa ér: “Mo m ngu di nyi je u me za hen Farao, me za due a Mbaiserael ken tar u Igipiti?” Aôndo taver un ishima ér: “Mimi je, Me lu a we imôngo.” (Eks. 3:11, 12) Shi a tôndo zwa a na nahan ér: Mbatamen mba Iserael “vea ver ato sha kwaghôron wou.” Nahan cii kpa Mose shi  kaa ér: “Kpa . . . vea ver ato sha kwaghôron wam” ga di ye? (Eks. 3:18; 4:1) Lu inja er Mose lu kaan ér Yehova fa kwagh u a lu ôron ga nahan. Kpa Yehova wa ishima. Shi a er kwagh ugen kpaa. A na Mose tahav mbu eren uivande, man lu hiin je orumace nana lu a tahav mbu eren imba kwagh ne la.—Eks. 4:2-9, 21.

8 Nahan je kpa shi lu a kuma Mose ga; a kaa ér un fa kwaghôron ga. Kpa Aôndo gema kaa ér: “Mo Me lu a zwa wou imôngo, Me tesen we kwagh u ú ôr yô.” Nahan Mose lumunu? Lu a kuma Mose ve ga; a kaa a Aôndo sha iyolhiden a mi ijime ér a tindi orgen. Hen shighe ne ishima maa vihi Yehova, man lu sha inja je. Nahan kpa a hure kwagh u Mose kera kuaa ga. Yehova shi er kwagh ugen u tese ér un wa mnenge u Mose ikyo yô. Aôndo tsua Aron ér a hingir orshua u Mose.—Eks. 4:10-16.

9. Ishimawan man ikyo i wan i Yehova la yange i wase Mose ken tom na nena?

9 Kwagh ne tese se nyi sha kwagh u Yehova? Yehova ka Aôndo u Hembanagee nahan yange una soo yô, ma anger Mose, maa Mose ma cia ma er ishima i Aôndo a atimbir shio. Kpa Yehova wa ishima a Mose, a er kwagh a na kundu kundu, shi taver un ishima ér una lu a na. Kwagh u Yehova er ne wase je he? Yange wase yum! Mose yange hingir orhemen u injaa kpen kpen; shi a nôngo u eren kwagh a mbagen kundu kundu shi a wa ve ikyo er Yehova kpa er a na nahan.—Num. 12:3.

Ka u dondo ikyav i Yehova la shighe u kwagh a zough u vea mbagen kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 10)

10. Ka sea dondo ikyav i Yehova i wan mbagen ikyo la yô, se zua a mtsera nena?

10 Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh ne nyiana? U ngu nom shin ormaren shin ortamen ken tiônnongo? Aluer ka nahan yô, u ngu a ior mba u nengen sha ve yô. Nahan gba hange hange u u dondo ikyav i Yehova la sha u wan ve ikyo shi eren a ve kundu kundu shi wan ishima a ve kpaa. (Kol. 3:19-21; 1 Pet. 5:1-3) Aluer u nôngo kpoghuloo u ngu kaven Yehova kua Yesu Kristu u a lu Mose u Hemban la yô, a hemba lun ior zange u van ikyua a we shi i kundu ve iyol kpaa. (Mat. 11:28, 29) Shi u ver ikyav i ior mbagen vea soo u dondon yô.—Heb. 13:7.

 NGU A AGEE KPISHI KPA GEMA KA ORYIMAN U A WE IOR IKYO YÔ

11, 12. Er Yehova hemen Mbaiserael lu duen a ve ken Igipiti la, ka nyi yange er ve ishima nyian ve ga shi ve nenge ér mba ken mkor?

11 Shighe u Mbaiserael due ken Igipiti ken inyom i 1513 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la, alaghga ve hemba miliôn utar. Er lu ior mba ken ikyov i kuman itiar shin inyiin nahan yô, mbayev kpa lu kua mbaganden; shi mba lun kor kor kua mba gban awan kpa yange vea ban ga. Sha mimi yô, yange gba u a lu or u lun a kwaghfan man mkav tsembelee nana hemen ikpelaior ne a due a ve ken Igipiti ye. Nahan Yehova tese sha ikyev i Mose ér un ngu imbaor la. Mbaiserael yange ve vande fan ijiir igen ga. Nahan kpa ishima kera nyian ve ér kwagh a fatyô u tseren ve sha gbenda er ve lu duen ken tar shon kera la ga.—Ps. 78:52, 53.

12 Yehova yange er a ior nav nena sha er ishima ia nyian ve sha ma kwagh ga shi vea lu ken mkoro? Kwagh môm yô, yange hemen ve due a ve ken Igipiti sha “akum akum.” (Eks. 13:18, NW) Er Yehova pav ve ker sha akum akum sha inja yô, ka keng Mbaiserael fa je ér ka Aôndo ve a lu hemen ve ye. Shi Yehova tese ve, ve kav wang er un lu a ve yô, “tetan A hemen ve sha ibeen” man tugh di yô, “i gema i lu sha iwanger i usu.” (Ps. 78:14) Inja na yô, Yehova lu kaan ér: “De cie ga. M ngu a we, me hemen we shi me kura u kpaa.” Sha mimi yô, yange gba u a taver ve ishima nahan sha ci u ica gba ga je maa kwagh ugen er.

Ka nyi Yehova yange er sha ci u Mbaiserael hen Zegemnger u Nyian la i i tese ikyo i wana? (Nenge ikyumhiange i sha 13)

13, 14. (a) Ka nyi Yehova yange er sha ci u Mbaiserael hen Zegemnger u Nyian i i tese ikyo i wana? (b) Yehova yange tese tahav nav sha Mbaigipiti nena?

13 Ôr Ekesodu 14:19-22. Tôô ase wer u ngu vea Mbaiserael. Farao vea ikyumutya na mba ne ken ijime, Zegemnger u Nyian ngu ne sha ishi, ne mba hen atô. Maa Aôndo er kwagh. Ibeenegh kar hile ken ijime yen, ki yisa Mbaigipiti nahan mba ken ime. Kpa ken afo a en yô, ivande er nahan ne mba ken iwanger! Maa u nenge Mose naregh uwegh sha zegemnger, maa ahumbe za mough sha ityoughkitaregh baveraa va pav mngerem mara za due yande la. Nahan we man tsombor wou kua uzendenya ou ne hungwa sha tareghnyaagh ne gba peren vough vough vea ior cii. Fese je u nenge kwagh gema er u taver we yô, inya la ngi amgbiôr amgbiôr ga, shi i lyemen ga. Kpa i uma shi i taver nahan ka ne ican u zenden sha mi ga. Sha nahan yô, mba zenden kure kure kpa per yande la a zayol shio.

14 Ôr Ekesodu 14:23, 26-30. Ica i gbe ga yô, ibumeor u wan igbongor Farao va ayem va hungwa sha tareghnyaagh la, ngu zendan ne sha kume. Maa shi Mose naregh uwegh nagh sha zegemnger la. Kwa ne yô, kpekpe u mnger u keen man u keen cii hide zua her. Mngerem mara hide her guusu sha Farao kua ikyumutya na. Or môm ve war ga!—Eks. 15:8-10.

15. Kwagh u Mbaiserael la tese u nyi sha kwagh u Yehova?

15 Kwagh u Mbaiserael ne tese se ér Yehova ka Aôndo u nzughul nzughul ga; man ka ieren ne ka i na ishima i nyian se ga shi se fa ser se mba ken mkor ye. (1 Kor. 14:33) Yehova shi tese ér un ngu orkuranilev u ior nav ve doo un ishima shi a nengen sha ve sha u eren kwagh u wasen ve yô. Ka a wa ve ken ikyum na shi a kura ve sha ikyev i mbaihomov vev. Mimi ne taver se ishima kpen kpen gadia se mba sôôn tagher ishigh a mkur u tar ne!—Anz. 1:33.

16. Aluer se time sha gbenda u Yehova yange yima Mbaiserael la yô, ka nyi mtsera se zua a mi?

16 Nyian kpa, Yehova nengen sha nongoior  na jimin cii. Ka a wase ve u yan ikyar a na kôôsôô shi a kura ve sha ikyev i mbaihomov vev. Shi una za hemen u eren kwagh ne shighe u zegecan u a mgbôghom ne una va la. (Mpa. 7:9, 10) Sha nahan yô, shighe u zegecan una va la, ior mba Aôndo vea yem cian ga; vea lu iyev shin vea bee iyol, shin vea lu gbang gbang shin vea gba iwan kpaa. * Jim je yô, vea er kwagh ugen kposo! Vea umbur mkaanem ma Yesu Kristu man: “Nenge nen sha, kende nen ityouv sha, gadia mpaa wen mgbôghom ve.” (Luka 21:28) Zum u Gogi u a lu mzough u ityar u a hembe Farao tahav la una ta num sha a ve la je kpa, vea cia ga vea lu a mkaanem mara ken ishima. (Esek. 38:2, 14-16) Sha ci u nyi? Sha ci u ve fa je ér Yehova gem ga. Shighe la kpa una tese ér un ngu Oryiman u wan ior nav ikyo.—Yes. 26:3, 20.

17. (a) Akaa a i nger ken Bibilo a tesen er Yehova a we ior nav ikyo la aa wase se nena? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon ne?

17 Ngeren ne wase se u nengen akav kpuaa a tesen er Yehova a we ior nav ikyo shi a eren a ve kundu kundu sha gbenda u a nengen sha a ve shi a hemen ve shi a yiman ve la yô. Zum u u lu gbidyen kwar sha akaa a yange er la yô, ver ishima sha akaa a a pase aeren a Yehova la; alaghga a lu akaa a a tese aeren na shon tseer tseer ga yô. Aluer u er nahan yô, aeren a Yehova la aa seer doon we, nahan Aôndo kpa una hemba doon we ishima shi u seer nan un jighjigh kpaa. Ngeren u dondon ne una time sha igbenda i se fatyô u dondon ikyav i Yehova la sha u wan mbagenev ikyo yô. Se hen er se wa ior mba hen tsombor kua mba ken tiônnongo u Kristu man mba se pasen ve kwagh la ikyo yô.

^ par. 3 Oryuda ugen u timen sha akaa a mbayiase u i yer iti na ér Josephus yô, kaa ér Samuel yange lu anyom 12 hen shighe la.

^ par. 16 Se fatyô u kuren ikyaa ser mbagen mba vea war Armagedon la vea lu mba gban awan. Shighe u Yesu lu shin tar la, yange bee ior “hanma inja i uange man i mkpeyolga kpaa,” nahan lu tesen kwagh u una er sha ci u mba a nder ve shin ku ga; kpa lu kwagh u una er sha ci u mba vea war Armagedon yô. (Mat. 9:35) Mba a nder ve shin ku la yô, ikyav tese wang ér vea lu a ihyogholough iyol ga.