Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Waan Ior Ikyo shi Eren A Ve Kundu Kundu Er Yehova Nahan

Waan Ior Ikyo shi Eren A Ve Kundu Kundu Er Yehova Nahan

“Saan or u nan we mbaatsanev iko la, iyol.”—PS. 41:1.

ATSAM: 130, 107

1. Ior mba Aôndo ka ve tese dooshima hen atô ve nena?

IOR mba Aôndo sha tar cii kohol ka tsombor u i fe u sha dooshima yô. (1 Yoh. 4:16, 21) Dooshima ne ka kwagh u ka i lagh a lagh ve i va tese un sha ma gbenda u vesen ga. Kpa ka kwagh u i tesen hanma shighe sha akaa a kiriki er kwaghôron u kundunyol kua ieren i kundu kundu nahan yô. Ka sea eren a ior kundu kundu shi sea waan ve ikyo yô, se hingir “mbakaven Aôndo er ônov mba doon ishima nahan.”—Ef. 5:1.

2. Yesu yange tese dooshima er Ter na nahan nena?

2 Yesu yange a dondo ikyav i Ter na vough. A kaa ér: “Va nen her a Mo, ne mba i ver ne iyol cii, ikav mbi yoho ne kpaa, Mo Me na ne mmem . . . , gadia M ngu ishima legh legh, man M kehen ityough kpaa ga.” (Mat. 11:28, 29) Ka sea dondo ikyav i Yesu la sha u “[wan] mbaatsanev iko” yô, i doo Yehova a vese shi se iyol yase kpa i saan se iyol kpishi. (Ps. 41:1) De ase se nenge er se fatyô u tesen mbagen ikyo i wan hen tsombor kua ken tiônnongo man ken kwaghpasen yô.

 TESE IKYO I WAN HEN TSOMBOR

3. Nom nana tese ér nan wa kwase u nan ikyo nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

3 Gba u noov vea hemen sha u tesen ikyo i wan hen tsombor. (Ef. 5:25; 6:4) U tesen ikyav yô, Bibilo wa ve kwagh ér ve luun a kasev vev imôngo “sha kwaghfan.” A fatyô u geman ishember la kpaa ér, “waan ve ikyo; kav mlu ve tsembelee.” (1 Pet. 3:7) U kaven mlu u or man u wan or ikyo la ka kwagh u kwembe a mkem. Ikyav i tesen yô, nom u a kav mlu u kwase na yô, ngu a fa nahan ér kwase na ka orwasen un shi mlu u kwase na la kaha a mlu u un nom la sha igbenda kpishi. Nahan kpa, kwagh la tese ér kwase la gba kwagh ga ze. (Gen. 2:18) Sha nahan yô, ngu a wa mnenge u kwase na ikyo, shi a eren a na sha icivir. Kwaseya ugen ken tar u Kanada ôr kwagh u nom na nahan ér: “Mayange huren mnenge wam kera shin kaan ér ‘Mnenge wou la doo ga’ ze. Ka a kegh ato a mo tsembelee. Ka una wasen mo u kôôm mnenge wam sha ma kwagh yô, a er kwagh ne kundu kundu.”

4. Nom nana tese ér nan wa kwase u nan ikyo shighe u kwagh a zough nan a kasev mbagen la nena?

4 Shi nom u injaa ka nan henen er a lu kwase u nan ken ishima la, zum u kwagh a zough nan a kasev mbagen yô. Mayange nan hian a kasev mbagen shin nan eren inja er kwagh ve doo nan ga; shi ka nan wa ikyo sha ajiir a lamen a ior sha Intanet kua ajiir a sha Intanet agen a nan ze her la. (Yobu 31:1) Ka nan eren kwagh a kwase u nan sha mimi sha hanma gbenda cii. Ka i lu sha ci u kwase u nan doo nan ishima tseegh ga, kpa sha ci u Aôndo doo nan ishima shi nan kôr kwaghbo ihyom.—Ôr Pasalmi 19:14; 97:10.

5. Kwase nana tese ér nan wa nom u nan ikyo nena?

5 Nom ka nana ver ishima u dondon ikyav i Yesu Kristu, u a lu ityough la yô, nan wase kwase u nan u ‘cian’ nan shin nan nom shon icivir kpishi. (Ef. 5:22-25, 33) Er nan ne nom u nan icivir yô, kwagh la una mgbegha kwase la u wan nom u nan ikyo, hemban je yô, shighe u nom la a ne shighe kpishi u eren ityom i tiônnongo shin akaa a lu zan nan iyol yô. Nom ugen ken tar u Britain kaa ér: “Shighe gen kwase wam ngu a kav er kwagh a lu zan mo iyol yô, maa a dondo kwaghwan u ken Anzaakaa 20:5 la; aluer gba u una tamber a ker ian i dedoo ve una ‘kese’ shin una nôngo a fa kwagh shon kpaa. Maa a lu kwagh u se lam sha mi yô, se mase lamen.”

6. Se cii se fatyô u wasen mbayev u tesen mbagen ikyo i wan nena, man kwagh shon una wase mbayev mbara nena?

6 Mbamaren ka vea tesen ér ve wa ayol a ve ikyo yô, ve ver ônov vev ikyav i dedoo. Ka mbamaren je i lu tom ve jighilii u tesen mbayev vev u wan mbagen ikyo ye. U tesen ikyav yô, mbamaren vea fatyô u tesen mbayev vev ér ve de yevese ken Iyou i Tartor ga. Shighe u ve ze ma iniongo yô, vea fatyô u kaan a ônov vev ér ve tamber mbaganden ve vande tôôn kwaghyan tsô vea tôô. Kpa hanma or ken tiônnongo nana fatyô u wasen mbamaren tom ne. Ikyav i tesen yô, aluer wanye er ma kwagh sha ci wou er u bughun we hunda nahan yô, wuese nan. U er nahan yô, kwagh la una wase wanye la u fan je ér “u nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh.”—Aer. 20:35.

SE ‘WAAN NEN AYOL A ASE IKYO’ KEN TIÔNNONGO

7. Yesu yange tese orakondoato ugen ikyo i wan nena, man ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i Yesu laa?

7 Kwa gen la, Yesu lu hen ningir u Dekapoli la, nahan ior “va Un a or u kondon ato, u eren ikeghem.” (Mar. 7:31-35) Er Yesu ma bee or ne zayol ne ape ikpelaior lu la yô, Yesu “kua a na” za bee un angev. Sha ci u nyi? Alaghga tsô zayol u or ne na yô, i hagher un u lun hen atô u ikpelaior. Adooga Yesu  fa kwagh ne, nahan za bee un angev ken hua. Se mba a tahav mbu been ior angev sha ivande ga. Kpa se fatyô u wan ikyo sha mbamgbe kua mlu u mba se civir Aôndo imôngo la, shi doo u se er nahan kpaa. Apostoli Paulu yange nger ér: “Sé wa nen ayol a ase iko, sé taver nen ayol a ase asema u lun a dooshima man aeren a dedoo.” (Heb. 10:24) Yesu yange kav er lu orakondoato la yô, nahan a er kwagh a na sha inja vough. Nenge imba ikyav i dedoo ne sha wono!

8, 9. Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u tesen mbabeenyol kua mba lun kor kor ikyo i wana? (Tese akav.)

8 Tesen mba beenyol man mba lun kor kor ikyo i wan. I fa tiônnongo u Kristu sha tom u eren kpoghuloo tsô ga, kpa i fa un sha dooshima. (Yoh. 13:34, 35) Dooshima la ka a mgbegha se u eren hanma kwagh u se fetyô cii sha er se wase anmgbianev asev mba ve beeyol shin ve gbe iwan yô, u zan mbamkombo shi pasen loho u dedoo. Ka se wase ve aluer vea fatyô u eren kpuaa tseegh kpaa. (Mat. 13:23) Orgen u i yer un ér Michael, a zenden shin ikyekye i mbaawanev yô, wuese iwasen i tsombor na kua anmgbianev mba ken annongo na u duen kwaghpasen ve ne un la kpishi je. A kaa ér: “Iwasen i ve nem la na yô, ka m fatyô u zan mbamkombo kpishi shi zan kwaghpasen hanma shighe. Ka kwaghpasen u ken igbar je a hembe doon mo ye.”

9 Icombor i Betel kpishi ngi a mbabeenyol kua mba lun kor kor. Mbatamen mba shin Betel mba fan kwagh ka ve tese ve ikyo i wan sha u wasen ve u ngeren uwashika shi pasen kwagh sha telefon. Anmgbian Bill u a lu anyom 86 shi ka a nger ior mba ve lu sha ajiir a a lu ica hiinii washika yô, kaa ér: “Se wuese ian i civirigh i se lu a mi i ngeren uwashika la kpen kpen.” Anmgbian u kwase Nancy u a zurum anyom 90 yô, kaa ér: “M nengen washika u ngeren mer ka di u fiir upipa ken imbyulugh tsô ga. Ka kwaghpasen. Gba u ior a fa mimi!” Anmgbian u kwase Ethel u yange i mar un ken inyom i 1921 la di kaa ér: “Hanma sev yô, ka m nder a iyolnyoon. Ayange agen yô, u huan ikyondo tseegh kpa ka i yinam ga.” Nahan kpa ka i doo un u pasen ior kwagh sha telefon shi ngu a ior mba a sôron ve yô. Anmgbian u kwase Barbara ngu anyom 85, a kaa ér: “Er m lu dedoo ga yô, ka i taver mo u duen kwaghpasen hanma shighe. Nahan kpa, kwaghpasen u sha telefon la ngu a wasem u lamen a ior. M sugh u Yehova!” Anmgbianev mba doon ishima mban er tom u pasen kwagh kuma ahwa 1,228; ve nger uwashika 6,265 shi ve yila ior sha telefon kuma kwa 2,000 nahan, ve gema ve na ior ityakerada er 6,315 nahan! Man ve er tom ne jimin cii kuma inyom kpaa ga! Sha mimi yô, iniôngon ve ne na saan Yehova iyol kpen kpen!—Anz. 27:11.

10. Se fatyô u wasen anmgbianev asev sha er vea zua a mtsera ken mbamkombo nena?

10 Tesen ikyo i wan ken mbamkombo mba Mbakristu. Se soo ser anmgbianev ve zua a mtsera ken mbamkombo. Aluer se mba wan anmgbianev asev ikyo yô, se wase ve u zuan a mtsera kpishi ken mbamkombo asev. Se wase ve nena? Gbenda môm yô, ka u van mkombo sha shighe sha er se dan ior ga yô. Ka mimi, ashighe agen kwagh a er u se vande veren ishima ga yô, nahan se hingir u van leti. Kpa aluer ka ikye yase u van mbamkombo leti yô, doo u se gbidye kwar se nenge sha er se hemba tesen ikyo i wan yô. Umbur wer ka Yehova man Wan na ve lehe se mkombo ye. (Mat. 18:20) Ve kuma u se na ve icivir je ka u henen a hen ga!

11. Er nan ve i doo u mba ve lu a asaimenti ken mkombo la vea dondo kwaghwan u i nger ken 1 Mbakorinte 14:40 laa?

11 Shi se fatyô u tesen anmgbianev asev ikyo i wan sha u dondon kwaghwan u a kaa ér: “I̱ eren akaa cii tsembelee je, sha inja sha inja” la. (1 Kor. 14:40) Anmgbianev mba ve  lu a asaimenti ken mkombo yô, vea fatyô u dondon kwaghwan ne sha u palegh u yan shighe. Aluer ve er kwagh ne yô, ka or u nan dondo ken ve la tseegh ve we nan ikyo ga, kpa ka tiônnongo cii. Anmgbianev mbagen uyaav vev gba ica. Mbagen ka i gba u vea za nyôr mato. Shi alaghga mbagen vea lu a nom shin kwase u nan lu orshiada ga u nan lu keghen ve ér ve hide ken ya yô.

12. Er nan ve mbatamen mba ve eren tom kpoghuloo la ve kom u a wa ve “iko kpishi je sha dooshima”? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Waan Mba Ve Lu Hemen la Ikyo” la.)

12 Mbatamen ka ve er ityom kpishi ken tiônnongo shi ve pasen kwagh kpoghuloo, nahan ve kuma u se wa ve ikyo tsung. (Ôr 1 Mbatesalonika 5:12, 13.) Akperan nga ga, we kpa ka u wuese iniôngon i mbatamen ka ve nôngo sha ci wou la. Nahan tese iwuese you la sha u dondon kwaghwan ve a ishima i môm shi suen ve. Bee kera yô, “mba kuran uuma enev er ka ior mba vea za pase kwagh u ve er la keng nahan.”—Heb. 13:7, 17.

TESEN IKYO I WAN KEN KWAGHPASEN

13. Ka nyi se fatyô u henen sha gbenda u Yesu eren kwagh a ior laa?

13 Yesaia yange tsengaôron kwagh u Yesu ér: “Ijinga i hemben Una sombo i ga mou u imenger u yughul mnyim la kpaa Una pir un ga.” (Yes. 42:3) Ior yange ve doo Yesu ishima, nahan kunya u kôr un a ve. Yange a kav mlu u ior mba ve lu er ka ijinga i hemben shin mou u imenger u yughur mnyim u a sôôn pirin la. Kwagh ne na yô, waan ve ikyo; a er kwagh a ve kundu kundu shi a wa ishima a ve. Mbayev je kpa i doo ve u lun vea na. (Mar. 10:14) Ka mimi, se mba a mfe er Yesu nahan ga, shi se fa ityesen kuma sha a na ga! Kpa se fatyô u wan ior mba se pasen ve kwagh la ikyo, shi doo u se er nahan  kpaa. Kwagh ne wa gbenda u se lamen a ve la man iaven i se ze u za lamen a ve la kua shighe u ka se tôô u lamen a ve la kpaa.

14. Er nan ve i gbe u se wa ikyo sha gbenda u se lamen a ior la tsembelee?

14 Doo u se lamen a ior nena? Nyian ne, mbakpengav kua mbapatii man mbaaduav mba ve we afer kpishi shi ve vihi tu yô, tumbul a ior. Ve “tumbul a ve, ve sambe wuee.” (Mat. 9:36) Kwagh ne na yô, ior kpishi mba kera ne or jighjigh ga, shi mba a ishimaverenkeghen kpaa ga. Sha nahan yô, gba hange hange u se eren a ve kundu kundu shi se wa ikyo sha asember a se teren ken iliam yase a ve la kua ikyenge i se lu ôron kwagh a mi la kpaa. Jighilii je yô, ior mbagen kpishi mba keghen ato a vese sha ci u se fa Bibilo yum shin ka se pase kwagh i wanger tsô ga, kpa ka sha ci u kwagh ve ka a gba se ishima sha mimi shi se mba ne ve icivir kpaa.

15. Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u tesen ior mba se pasen ve kwagh la ikyo i wana?

15 Igbenda ngi kpishi i se fatyô u tesen ior mba se pasen ve kwagh la ikyo i wan yô. Ikyav i tesen yô, mbampin ka ve wase se u tesen ior kpen kpen. Nahan doo u se pinen ior kwagh kundu kundu man sha icivir kpaa. Pania ugen u a pasen kwagh hen haregh u ior kpishi ve soon u lamen yum ga shi ve cie ashe yô, nenge ér doo u una pinen ior mbampin mba vea na kunya a kôr ve ga. Kwagh ne wa u palegh u pinen ior mbampin mba vea kanshio u nan mlumun vough la. U tesen ikyav yô, ngu a palegh u pinen ior mbampin er, ‘U fa iti i Aôndo kpa?’ shin ‘U fa kwagh u a lu Tartor u Aôndo kpa?’ nahan. Kpa kwagh u ka a er yô, ngu a kaa ér: “M hen ken Bibilo mer Aôndo ngu a iti na kpôô kpôô. Nahan we kpa m tese u iti shon ga̱?” Ka mimi aeren a ityôô kua mlu u ior kaha, sha nahan yô, ityôkyaa ngi i wan tindi sha kwagh ne ga. Nahan kpa, gba u hanma shighe yô, se tesen ior ikyo i wan shi se eren kwagh a ve sha icivir, man kwagh ne wa u fan kwagh u ior mba hen haregh wase tsema tsema.

16, 17. Se tese mba se pasen ve kwagh la ikyo i wan sha (a) shighe u se za u pasen ve kwagh la nena? (b) shighe u se tôô u lamen a ve la nena?

16 Ka hanma shighe nahan i doo u se za hen uyaav mba ioro? Shighe u se lu pasen kwagh sha uya uya yô, doo u se umbur ser ior lôhô se sha uya vev ga. Sha nahan yô, gba hange hange u se za hen ve hen shighe u a lu ve ape lamen yô. (Mat. 7:12) Ikyav i tesen yô, ka a lu wikeende nahan ior mba hen haregh wou ve yav ve nder fele gaa? Aluer ka nahan yô, u fatyô u hiin kwaghpasen wou sha godobi shin kwaghpasen u ken igbar gayô za sôron mba u vande fan wer u zua a ve her la.

17 Doo u u shi a kuma shighe nena? Ior kpishi mba lun a ian ga, nahan doo u u tôndo vea or u u zough a nan la kpase, hemban je yô sha kwa hiihii la. Hemba doon u been fele a u shin her karen ikyaa inya la. (1 Kor. 9:20-23) Shighe u ior ve fe ér se wa ian ve ikyo shin se fa er ve lu a akaa a eren kpishi yô, alaghga vea na se ian i van kwa gen kpaa. Doo u se tese ityamegh ki jijingi u Aôndo ken tom wase u pasen kwagh la. Ka sea er nahan yô se lu “mbashirentom a Aôndo imôngo” sha mimi shi Yehova a er tom a vese u urugh or van a mi ken mimi je kpaa.—1 Kor. 3:6, 7, 9.

18. Aluer se mba wan mbagen ikyo yô, ka averen a nyi se ver ishima u zuan a mi?

18 Sha nahan yô, se nôngo nen sha afatyô wase cii se waan nen mba hen tsombor wase ikyo kua mba ken tiônnongo man mba se pasen ve kwagh la. Aluer se er nahan yô, se zua a averen kpishi hegen man ken hemen kpaa. Pasalmi 41:1, 2 kaa ér: “Saan or u nan we mbaatsanev iko la, iyol, TER Una yima nan sha iyange i bo. . . . á saan nan iyol sha won kpaa.”