Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U TIMEN SHA MI 37

Er Nan i Gbe u Se Kegh a Kegh Iyol u Ungwan Imo i Yehova, man Se Er Kwagh Ne Nena?

Er Nan i Gbe u Se Kegh a Kegh Iyol u Ungwan Imo i Yehova, man Se Er Kwagh Ne Nena?

‘Hire Ter u ujijingi la, se kera hemba ungwan imo Na ga yee?’—HEB. 12:9.

ICAM 9 Yehova Ka Tor Wase!

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1. Er nan i gbe u se kegh a kegh iyol u ungwan imo i Yehova?

GBA u se kegh a kegh iyol u ungwan * Yehova sha ci u ka un a gbe se ye. Sha nahan yô, ngu a ian i wan akaa a a gbe a la atindi. (Mpa. 4:11) Nahan kpa shi se mba a ityôkyaa i injaa igen i i ne ve i gbe u se ungwan imo na yô; ityôkyaa shon yô, gbenda u a hemen la ka u hemban doon cii. Hii sha ayange a tsuaa la je, ior kpishi ka ve lu a tahav mbu hemen mbagenev. Nahan kpa aluer u tôô mbahemenev mba uumace mbara u kar sha Yehova yô, Yehova hemba kan orhemen u fan kwagh, u eren a ior sha dooshima man sha mhôôn, shi eren a ve kundu kundu kpaa.—Eks. 34:6; Rom. 16:27; 1 Yoh. 4:8.

2. Ka atôakaa a nyi nahan Mbaheberu 12:9-11 a ne u tesen ér doo u se ungwan imo u Yehova?

2 Yehova soo ér se ungwan imo na sha ci u un doo se ishima, shi un ngu Ter wase u se doo un ishima yô. A soo ér se ungwan un sha ci u se mba cian un gighir gighir ga. Paulu yange pase ken washika u nger hen Mbaheberu la ér se ‘ungwan imo i Ter’ sha ci u ngu tsaase se ér “i kpe se iyol.”—Ôr Mbaheberu 12:9-11.

3. (a) Se tese ser, se mba ungwan imo i Yehova nena? (b) Ka mbampin mba nyi se lu zuan a mlumun sha mi?

3 Ka se ungwa imo i Yehova sha u nôngon sha afatyô wase eren hanma kwagh cii sha ishima na, shi palegh ieren i suur sha mkav wase la. (Anz. 3:5) Ka i hemba lun se zange u ungwan imo i Yehova shighe u se va hingir u fan aeren a na a doon tsung la. Er  nena se ôr nahana? Se ôr nahan sha ci u, ka aeren ne ka a mgbegha un u eren hanma kwagh cii ye. (Ps. 145:9) Ka sea nguren henen kwagh u Yehova seer yô, a gba doon se ishima seer. Man Yehova ka una doon se ishima yô, ityôkyaa i kera lu i keren ser saa i wa atindi sha hanma kwagh, u tesen kwagh u i gbe u se er man u se palegh la ga. Ka se nôngo sha er gbenda u se henen kwagh la ua zua sha kwagh u dedoo kpa se gema se kôr iferkwagh ihyom yô. (Ps. 97:10) Nahan kpa ashighe agen alaghga a lu se zange u ungwan imo i Yehova ga. Sha ci u nyi? Man ka nyi mbatamen man uter man ungô vea fatyô u henen ken ikyav i Gomna Nehemia man Tor Davidi man Maria ngô u Yesu laa? Ngeren ne una na mlumun sha mbampin mban.

KWAGH U UNA NA ALAGHGA A TAVER SE U UNGWAN IMO I YEHOVA YÔ

4-5. Er i pase ken Mbaromanu 7:21-23 nahan, alaghga a taver se u ungwan imo i Yehova sha ci u nyi?

4 Ityôkyaa i môm i alaghga ia na a taver se u ungwan imo i Yehova yô, ka sha ci u se cii se ya dyako u isholibo, shi se yina. Nahan ka hanma shighe ka i lu se ape eren ishima i Yehova ga. Yange Adam man ifa mba hembe Aôndo ato, mba ye ityamegh ki konough kira yô, ve tese ér vea tsuan kwagh u ve nenge ér ka u dedoo man u bo la ayol a ve. (Gen. 3:22) Nyian kpa, uumace kpishi tsua u hemban Yehova ato, geman tsuan kwagh u ve ayol a ve ve nenge ér ka u dedoo man u bo la ayol a ve.

5 Mba ve fe Yehova shi a doo ve ishima je kpa, alaghga ashighe agen a taver ve u ungwan imo na sha hanma kwagh. Apostoli Paulu kpa yange tagher a imbakwagh la. (Ôr Mbaromanu 7:21-23.) Ka se soo ser se er kwagh u vough sha ishigh ki Yehova er Paulu nahan. Gba u se nôngo ityav a isharen i eren akaabo la sha hanma shighe cii.

6-7. Ka ityôkyaa i sha uhar i nyi alaghga ia na a taver se u ungwan imo i Yehova? Tese ikyav.

6 Ityôkyaa igen i alaghga ia na a taver se u ungwan imo i Yehova yô, ka sha ci u aeren a hen ijiir i se vese her la. Mbamhen mba uumace kpishi ka ve zua sha ishima i Yehova ga, sha nahan yô, a gba u hanma shighe se lu nôngon ityav kpoghuloo a mhen u ior la sha er se palegh un yô. Nenge ase ikyav i môm.

7 Ieren i i samber sha ajiir agen hegen yô, ka u tuur agumaior ken ityô ér ve gema uma ve cii ve na sha inyaregh ki keren. Anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Mary * yô, yange tagher a imbakwagh ne. Cii a va hen kwagh u Yehova yô, za makeranta ugen u yange u lu môm ken imakeranta i i ungwan a i ken tar na yô. Nahan tsombor u Mary hingir a na hang ér a ker tom u a kimbin un inyaregh kpishi shi mbagen vea naan un icivir yô. Un kpa kwagh la doo un. Nahan kpa, va henen kwagh u Yehova shi Yehova doon un ishima yô, Mary gema awashima na la. Nahan je kpa, a kaa ér: “Ashighe agen ka m nenge a ikpenga igen i mea nyer ker yô, ma m zough a inyaregh kpishi yô, ka di tsô er ka i lu kwagh u me wa ityough ker yô, me kera fatyô u civir Yehova er m soo la ga yô. Kpa gbenda u yange i yesem la na yô, zan zan hegen kpa ka i lum ican kpishi u vendan ambaakaa ne. Yange gandem nahan m zamber a Yehova mer a wasem me hemba imeen i lumun tom u ua na me de u civir un sha gbashima la.”—Mateu 6:24.

8. Ka nyi se lu timen sha mi hegene?

8 Ka sea kegh a kegh iyol u ungwan imo i Yehova yô, se zua a mbamtsera kpishi je. Nahan kpa mba ve pande ve lu sha ian i hemen mbagen er mbatamen man uter kua ungô nahan je yô, doo u vea hemba keghen iyol u dondon kwagh u Aôndo a kaa cii sha ci u vea er nahan yô, kwagh la una wase mbagen kpaa. De se nenge nen ase akav agen ken Bibilo a a tese gbenda u se er tom a tahav mbu se lu a mi sha ikyev la ve a doo Yehova yô.

 KWAGH U MBATAMEN VEA FATYÔ U HENEN HEN NEHEMIA YÔ

Mbatamen ka ve wase shighe u i lu eren tom hen Iyou i Tartor la, di vough er Nehemia kpa yange wase u hiden maan Yerusalem nahan (Nenge ikyumhiange i sha 9-11) *

9. Ka mbamtaver mba nyi nahan Nehemia tagher a mi?

9 Yehova na mbatamen tom u injaa kpen kpen; a na ve tom u kuran ior nav. (1 Pet. 5:2) Mbatamen vea fatyô u henen akaa kpishi ken gbenda u Nehemia er kwagh a ior mba Yehova la. Er Nehemia lu gomna u Yuda yô, yange lu a tahav kpishi je. (Neh. 1:11; 2:7, 8; 5:14) Gbidye ase kwar nenge mbamtaver mba Nehemia tagher a mi ne. Yange nenge ior hôngor a tempel shi ve kera lu eren iyua sha u suen Mbalevi sha inyar er Tindi tese la ga. Mbayuda shi lu peren tindi u Iyange i Memen shi ve mbagen je yô, vôso kasev ken atôatyev. Nahan gba u Gomna Nehemia una nenge sha ikyaa i taver kpishi i tagher a mi ne.—Neh. 13:4-30.

10. Nehemia yange er nena sha mbamtaver mba tagher a mi laa?

10 Nehemia yange er tahav dang dang, sha u wan ior mba Aôndo atindi a a soo cii ga. Yange er msen hen Yehova sha ishima i mimi. A sôn Yehova ér a hemen un, nahan Nehemia tese ior Tindi u Yehova. (Neh. 1:4-10; 13:1-3) Nehemia shi yange hide a iyol na ijime er tom vea anmgbianev nav imôngo; je yô wase ve tom u hiden maan gir u Yerusalem la.—Neh. 4:15.

11. Er i pase ken 1 Mbatesalonika 2:7, 8 nahan, gba u mbatamen vea eren a ior mba ken tiônnongo nena?

11 Alaghga mbatamen vea tagher a mbamzeyol er mba Nehemia yange tagher a mi la nahan ga, kpa vea fatyô u dondon ikyav na la sha igbenda kpishi. Ikyav i tesen yô, ka ve er tom kpoghuloo sha u wasen anmgbianev vev mba nomso man mba kasev. Shi mba den ér iantom i ve lu sha mi la i na vea hii u kenden a iyol sha ga. Kpa ka ve gema ve eren kwagh a tiônnongo kundu kundu. (Ôr 1 Mbatesalonika 2:7, 8.) Er anmgbianev ve doo ve ishima tsung shi ve hidi a iyol ve ijime yô, ka ve lamen a ve kundu kundu. Ortamen ugen u a er tom la ica i gbe yô, mba yer iti na Andrew, a kaa ér: “M nenge mer ortamen ka nana eren kwagh a anmgbianev mba nomso man mba kasev kundu kundu shi nana luun a ve sar sar yô, kwagh la a kôr ve ken ishima kpishi. Ieren ne ka i na tiônnongo jimin cii a hemban eren kwagh  ken mzough vea mbatamen.” Ortamen ugen u un kpa a er tom la ica i gbe yô, mba yer iti na ér Tony, a kaa ér: “Ka m nôngo mer me dondo kwaghwan u ken Mbafilipi 2:3 la, nahan hanma shighe yô, m nôngo u nengen mbagen mer ve hembam. Kwagh ne wasem u palegh ieren i eren kwagh inja er m ngu kighir mbagen la.”

12. Er nan ve i gbe hange hange u mbatamen vea hiden a iyol ve ijime?

12 Gba hange hange u mbatamen vea hiden a iyol ve ijime, vough er Yehova kpa a hiden a iyol na ijime nahan. Er Yehova a hembe sha won cii nahan kpa, ngu a “shir ashe shin” a dugh “icanor shin vuulevu kera.” (Ps. 18:35; 113:6, 7) Jighilii yô, ior mba ve moron iyol shin ve we igbongor la, kwagh ve ndôhôr Yehova ishima kpishi.—Anz. 16:5.

13. Er nan ve i gbe u ortamen nana “kôr nombor u nan tsaha”?

13 Ortamen u nan eren kwagh u Yehova a soo yô, gba u nana “kôr nombor u nan tsaha.” Aluer nan er nahan ga yô, zum u or er kwagh a nan sha ilyahan yô, alaghga nana ôr kwagh dang. (Yak. 1:26; Gal. 5:14, 15) Andrew u se vande teren kwagh na la, kaa ér: “Ashighe agen yange i lum pe ôron kwagh a anmgbian u nomso shin u kwase dang, zum u nan er kwagh a mo sha icivir ga yô. Nahan kpa, yange m gbidye kwar sha akav a ior mba jighjigh mba i er kwagh ve ken Bibilo yô, nahan kwagh la wasem m hen er i gbe hange hange u me hiden a iyol ijime shi me eren kwagh kundu kundu yô.” Mbatamen ka ve tese ér mba ungwan imo i Yehova sha u lamen a mbagen ken tiônnongo kua mbatamen mbagen je kpaa sha gbenda u kundu kundu man sha dooshima.—Kol. 4:6.

KWAGH U UTER VEA FATYÔ U HENEN KEN IKYAV I TOR DAVIDI YÔ

14. Ka tom u nyi Yehova a ne utere, man a soo ér ve eren u nena?

14 Yehova na ter tom u lun ityough ki tsombor, shi a soo ér ter nana tesen mbayev mba nan shi nana tsahan ve kpaa. (1 Kor. 11:3; Ef. 6:4) Nahan kpa, tahav mbu ter nan lu a mi la mbu a ikighir. Yehova una pine nan kwagh, gadia ka un hanma tsombor u sha man u shin tar cii u zough a iti hen a na ye. (Ef. 3:14, 15) Uter ka ve tese ér ve mba ungwan imo i Yehova sha u eren tom a tahav vev sha gbenda u a doo Yehova yô. Vea fatyô u henen akaa kpishi sha u timen sha kwagh u uma u Tor Davidi la.

Shighe u ter a lu eren msen hen tsombor yô, a er un sha gbenda u tesen ér nan ngu or u hiden a iyol ijime (Nenge ikyumhiange i sha 15-16) *

15. Er nan ve ikyav i Tor Davidi la i lu ikyav i dedoo i uter vea fatyô u henen kwagh kere?

15 Yehova yange tsua Davidi ér a lu ityough ki tsombor na tsô ga, kpa ér a lu ityough sha ikyurior i Iserael jimin cii. Er Davidi lu tor yô, lu a tahav kpishi. Ashighe agen yange a er tom a tahav nav mbura sha gbenda u ikyoogh ga, man a er kwagh i vihi kpishi. (2 Sam. 11:14, 15) Kpa yange tese ér un ongo imo i Yehova sha u lumun tsaha. A er msen hen Yehova a pase un ishima na cii.  Shi yange a nôngo sha afatyô na cii u eren sha kwaghwan u Yehova. (Ps. 51:1-4) Heela tseegh ga, yange a hide a iyol ijime, a lumun kwaghwan u ior mbagen kpaa; nomso man kasev cii. (1 Sam. 19:11, 12; 25:32, 33) Davidi yange hen kwagh ken akaa a a er sha mi ga la, shi na uma na cii sha u civir Yehova.

16. Ka nyi uter vea fatyô u henen hen Davidi?

16 Nenge ase akaa agen a uter vea fatyô u henen hen Tor Davidi yô. Mayange de nzughul a tahav mbu Yehova a ne u la ga. Zum u ú er kwagh sha mi ga yô, lumun ibo shi mbagen vea wa u kwagh ken Bibilo yô, ungwa kwaghwan la. Aluer u er nahan yô, tsombor wou ua na u icivir sha iyol hiden a mi ijime you la. Shighe u u lu eren msen vea tsombor wou yô, pase Yehova er i lu u ken ishima la vindi vindi, shi ôr kwagh sha gbenda u ior ou vea kav er i lu sha Yehova u suur yô. Kpa u hemban cii yô, na uma wou cii sha u eren Yehova tom. (Dut. 6:6-9) Ikyav you i dedoo la ka iyua i hemban doon cii i u fatyô u nan tsombor wou yô.

KWAGH U UNGÔ VEA FATYÔ U HENEN HEN MARIA YÔ

17. Ka tom u nyi Yehova a ne ungô?

17 Yehova na ngô tom u icivirigh kpen kpen hen tsombor, shi a pande a na nan tahav sha ônov mba nan kpaa. (Anz. 6:20) Jighilii yô, mbayev mba fe hungur a akaa a ungô vev ve ôron shin ve eren la ken uma ve ga. (Anz. 22:6) Nenge ase kwagh u ungô vea fatyô u henen hen Maria, ngô u Yesu yô.

18-19. Ungô vea fatyô u henen nyi ken ikyav i Maria laa?

18 Maria yange fa Ruamabera kôr inya. Yange hen u nan Yehova icivir tsung, shi ya ikyar a na kôôsôô. Yange kegh a kegh iyol u dondon kwagh u Yehova a kaa yô, shin er lu kwagh u una gema uma na jimin cii nahan kpaa.—Luka 1:35-38, 46-55.

Shighe u ngô a vôr shi mbayev ve er kwagh u vihin nan yô, alaghga a gba u nana hemba nôngon kwagh cii, sha er nana tese tsombor u nan dooshima yô (Nenge ikyumhiange i sha 19) *

19 Ungô, ne fatyô u dondon ikyav i Maria la sha igbenda kpishi. Ne er kwagh ne nena? Hiihii yô, ne fatyô u eren kwagh ne sha u yan ikyar vea Yehova kôôsôô sha u henen Bibilo sha tseeneke wen shi eren msen sha tseeneke wen. Sha uhar yô, ne fatyô u eren kwagh ne sha u keghen a kegh iyol u geman akaa ken uma wen sha er ne na i saan Yehova iyol yô. Ikyav i tesen yô, alaghga mbamaren ou mba yange ve yese u la, ve ngôôr vihin ishima ga, shi ve lam a mbayev côu côu. Nahan alaghga ken uma wou cii u hen wer ka gbenda u i gbe u a yese mbayev je la. Sha nahan yô, er u va hen atindiakaa a Yehova ne je kpa, ashighe agen a taver we kpishi u kundun ishima shin wan ishima a mbayev ou, hemban je yô, zum u ve er kwagh sha ibume man we di i gem i tum u iyol yô. (Ef. 4:31) Shighe u kwagh a lu nahan yô, gba u u hemba suur sha Yehova cii, sha u eren msen. Ngô ugen u i yer iti na ér Lydia yô, kaa ér: “Ashighe agen ka i gba u me er msen  kpoghuloo sha er me kôr iyol tsaha me lam a wan wam kundu kundu shighe u a hembem ato yô. Shighe gen je yô, ka m ôron kwagh m yemen a mi maa, i gba u me tôndo kpase me er msen shin ikyer mer Yehova a wasem. Msen ka a na ishima i gbam shimi.”—Ps. 37:5.

20. Ka mtaver u nyi ungô mbagen ka ve tagher a mi, man vea fatyô u hemban mtaver la nena?

20 Alaghga ungô mbagen vea tagher a mtaver ugen kpaa. A taver ve u tesen mbayev vev dooshima. (Titu 2:3, 4) Kasev mbagen yange mbamaren vev tese ve dooshima shin luun a ve kôôsôô shighe u ve lu yesen ve la ga. Aluer ka gbenda u yange i yese u la yô, de kera kimbir imbakwagh i mbamaren ou er shami ga la hen tsombor wou ga. Ngô u nan eren kwagh sha ishima i Yehova yô, a gba u nana hen u tesen ônov mba nan dooshima. Alaghga a taver nan u geman mhen man gbenda u nan nengen shin nan eren kwagh sha gbaa ne la. Nahan kpa nana fatyô u eren kwagh ne, shi kwagh la una wase tsombor u nan kua nan iyol i nan je kpaa.

ZA HEMEN U UNGWAN IMO I YEHOVA

21-22. Er i pase ken Yesaia 65:13, 14 nahan, aluer se mba eren kwagh u Yehova a soo yô, ka mbamtsera mba nyi se zua a mi?

21 Tor Davidi yange eren kwagh sha ishima i Yehova nahan zua a mbamtsera kpishi. A nger ér: “Uiniezwa mba TER ka mba vough je, mba ne iember ken ishima; tindi u TER ngu wang je, ngu a wanger or ashe. Man shi ka sha a je i we wanakiriki Wou kwagh ye; u wan a ikyo yô, ka zegeinjar.” (Ps. 19:8, 11) Nyian ne, se fatyô u nengen mkposo u a lu hen atô u mba ve eren kwagh u Yehova a soo man mbara mba ve vende kwaghwan na u sha dooshima la. Mba ve ongo imo i Yehova cii “vea wa icam sha ci u iember ken ishima.”—Ôr Yesaia 65:13, 14.

22 Shighe u mbatamen man uter kua ungô ve kegh a kegh iyol u eren kwagh u Yehova a soo yô, uma ve ngu a hemba doon, shi i seer saan icombor ve iyol shi tiônnongo jimin cii kpa a hemba lun ken mzough. Nahan kpa u hemban cii yô, ka ve na i saan Yehova iyol. (Anz. 27:11) Kwagh môm u nan se msaanyol u hemban ngun kpa ngu ga.

ICAM 123 Lumun u Suen Hemen u Aôndo

^ par. 5 Ngeren ne una pase er i hii ve i doo u se kegh a kegh iyol u ungwan imo i Yehova yô. Shi una tese kwagh u mbatamen kua uter man ungô mba ve lu a tahav sha ior mbagen la vea fatyô u henen ken ikyav i Gomna Nehemia kua Tor Davidi man Maria, ngô u Yesu yô.

^ par. 1 ASEMBER A I TE IWANGER SHA MI YÔ: Ka a ter ishember i ungwan man ungwan imo la ape ior mba i kighir ve ér ve ungwa imo i orgen ve lu yô, ishima i doo ve ker ga. Nahan kpa, ior mba Aôndo yô, ve tsua u ungwan imo i Aôndo a ishima ve, i kighir ve a kighir ga, nahan ka a ter ishember la kpa ka ze ve iyol ga.

^ par. 7 Ati agen ken ngeren ne ka a ior mbara kpôô kpôô ga.

^ par. 62 NGEREN U PASEN FOTO: Ortamen ugen ngu eren tom u sôron Iyou i Tartor vea wan na imôngo, vough er Nehemia iyol na kpa yange wase tom u maan gir u Yerusalem nahan.

^ par. 64 NGEREN U PASEN FOTO: Ter ugen ngu eren msen hen Yehova vea tsombor na a ishima i môm.

^ par. 66 NGEREN U PASEN FOTO: Wan ugen tôô ahwa imôngo ngu gbidyen ugyeem mba vidio, a fatyô u eren ityom na i hen ya shin eren asaimenti u i ne ve ken makeranta kpaa ga. Ngô na za kur tom, a vôr kpishi; a tsaha wan la kpa ka sha ishimavihin ga, shi a zôhô a na kpaa ga.