Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U TIMEN SHA MI 42

Yehova Una Fatyô u Geman We Hingir Nyi?

Yehova Una Fatyô u Geman We Hingir Nyi?

“Ka Aôndo a nan ne tahav ye, ngu a na sha u ne̱ lu a isharen kua tahav mbu eren kwagh.”—FIL. 2:13.

ICAM 104 Aôndo Ne Se Icighan Jijingi

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1. Ka nyi Yehova una fatyô u eren sha u kuren awashima naa?

YEHOVA una fatyô u hingir nyityôkwagh i i gbe u una hingir cii sha u kuren awashima na. Ikyav i tesen yô, Yehova yange hingir Ortesen man Orsurunshima kua Orivangeli, kua akaa agen kpaa. (Yes. 48:17; 2 Kor. 7:6; Gal. 3:8) Nahan kpa, ashighe kpishi ka a er tom a uumace u kuren mbaawashima nav. (Mat. 24:14; 28:19, 20; 2 Kor. 1:3, 4) Yehova shi una fatyô u nan hanmô wase cii kwaghfan shin agee a hingir kwagh u a soo cii sha u kuren awashima na. Mbafantakerada mbagen kaa ér akaa ne cii kpa kohol ka inja i iti i Yehova.

2. (a) Alaghga ashighe agen se hen ser Yehova ngu eren tom a vese ga sha ci u nyi? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

2 Se cii se soo ser se lu Yehova a inja, kpa alaghga mbagen vea lu henen ér Yehova ngu eren tom a ve ga. Sha ci u nyi? Alaghga vea hen ér ve bee iyol yum shin mlu ve na ve ian ga, gayô ve mba a mfe kuma ga. Mbagen di yô, alaghga kwagh u ve lu eren hegen la kuma ve, nahan ve nenge a ityôkyaa i seer eren kwagh ugen ga. Ken ngeren ne, se lu timen fan er Yehova una fatyô u nan hanmô wase tahav mbu kwagh a gbe se a mi la sha u kuren awashima na yô. Se been yô, se time sha kwagh u nomso man kasev mba ken Bibilo mba Yehova yange wase ve u lun a isharen man tahav mbu eren kwagh yô. Maa se mase timen sha igbenda i se fatyô u den ser Yehova a er tom a vese yô.

 GBENDA U YEHOVA A WE SE AGOYOL YÔ

3. Kwagh u i er ken Mbafilipi 2:13 la tese ér Yehova una na se lu a isharen i eren kwagh nena?

3 Ôr Mbafilipi 2:13. * Yehova una fatyô u nan sha er se lu a isharen i eren kwagh yô. Una er kwagh ne nena? Alaghga se va fa ser kwagh gba or u ken tiônnongo wase a iwasen shin gba u a er ma kwagh ugen ken tiônnongo. Gayô mbatamen ôr washika u afishi a branci a nger u pasen se ér gba u a za na iwasen ape gen yô. Alaghga kwagh ne una na se pine ayol a ase ser, ‘Me fatyô u wasen sha nyi gbenda?’ Shin alaghga i na se ma tom u u taver kpishi yô, nahan se mba henen ser shin se fatyô u eren u tsembelee je-o? Gayô alaghga se ôr avur agen ken Bibilo nahan se pine iyol yase ser, ‘Me fatyô u eren tom a avur ne u wasen mbagen nena?’ Yehova una kighir se ér se er ma kwagh ga. Kpa ka una nenge ér se kegh iyol u tôvon ayol a ase yô, a na sha er se lu a isharen i eren kwagh u se hen sha mi la yô.

4. Yehova una fatyô u nan se tahav mbu eren kwagh nena?

4 Yehova shi una fatyô u nan se tahav mbu eren kwagh. (Yes. 40:29) Una fatyô u nan se icighan jijingi na sha er se seer fan kwagh u se vande lun a mkav sha mi yô. (Eks. 35:30-35) Yehova una fatyô u tesen se u eren ityom igen sha ikyev i nongo na. Aluer taver we u eren ma tom u i ne u yô, pine iwasen. Shi de cian u pinen Ter wase u sha u a we nagh la wer a na u “agee a a gande a orumace” la ga. (2 Kor. 4:7; Luka 11:13) Bibilo ôr kwagh u nomso man kasev kpishi mba Yehova yange wa ve agoyol sha u wasen ve u lun a isharen man tahav mbu eren kwagh yô. Er se lu timen sha kwagh u ior mban mbagen yô, nôngo hen er we kpa Yehova una fatyô u eren tom a we sha imba gbenda la yô.

KWAGH U YEHOVA YANGE WASE NOMSO MBAGEN VE HINGIR YÔ

5. Ka nyi se hen ken gbenda u Yehova er tom a Mose kua shie u er tom a na u yiman ior Nav laa?

5 Yehova yange na Mose hingir orpaan u Mbaiserael. Kpa lu hanma shie Yehova er tom a Mose? Yange lu shie u Mose hen “kwaghfan u Mbaigipiti cii” maa nenge ér un kuma laa? (Aer. 7:22-25) Ei, Yehova yange tsaase Mose hingir or u hiden a iyol ijime shin lun ishima legh legh cii ve er tom a na ye. (Aer. 7:30, 34-36) Yehova yange na Mose vangertiôr u tilen sha ishigh ki orhemen u Igipiti u hemba cii la. (Eks. 9:13-19) Ka nyi se hen ken gbenda u Yehova er tom a Mose man shie u er tom a na laa? Yehova eren tom a ior mba ve nôngon ér vea lu a aeren a na shi ve suur sha a na ér a na ve agee la.—Fil. 4:13.

6. Ka nyi se hen ken gbenda u Yehova wase Davidi sha ikyev i Barshilai laa?

6 Anyom nga karen uderi imôngo yô, Yehova shi va er tom a Barshilai u wasen Tor Davidi. Yange “ijen kôr ior” mba ve lu vea Davidi la shi “ve vôr man imura kpaa kôr ve” shie u ve lu yevese Abesalom wan u Davidi la. Barshilai u bee iyol hen shie ne la vea ior nav mbagen wa uuma vev ikyo ga, ve wase Davidi kua mba ve lu a na la. Barshilai yange hen ér un bee iyol yum nahan Yehova una kera er tom a na ga ze. Kpa gema sue ior mba civir Aôndo mba gba u a wase ve ne a akaa a na. (2 Sam. 17:27-29) Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh ne? Aluer se bee iyol nan je kpa, Yehova una fatyô u eren tom a vese u wasen mbacivir un mba i gbe u a wase ve hen ijiir yase la, shin ken tar ugen. (Anz. 3:27, 28; 19:17) Aluer ka u se fatyô u zan jighilii za wasen ve ga kpa, se fatyô u eren iyua sha ci u tom wase u í eren tar sha won cii la, sha er inyaregh kia lu ki a fatyô u wasen anmgbianev hanma ijiir cii zum u i gbe u a wase ve yô.—2 Kor. 8:14, 15; 9:11.

7. Yehova yange er tom a Shimion nena, man er nan kwagh ne i lu kwagh u taver se ishima?

 7 Yehova yange tôndozwa a Shimion orbeenyol ugen ken Yerusalem u civir un sha mimi yô, ér una kpe ga saa una kar nengen a Mesiya. Ityendezwa ne yange ia taver Shimion ishima kpen kpen, sha ci u kegh Mesiya anyom ngee. Yehova yange ver Shimion sha jighjigh man ishimawan na la. Iyange igen la “Jijingi hemen un” va a na ken tempel. Va nyer yô, a nenge a Yesu u lu anikyundan la, maa Yehova mgbegha Shimion ôr kwaghôron u profeti sha wan u lu u una va hingir Kristu la. (Luka 2:25-35) Er ikyav i tese ér Shimion lu uma zan zan kar nengen er Yesu er tom na shin tar ne ga nahan kpa, a wuese ian i icivirigh i zua a mi la kpishi, shi una va zua a akaa a dedoo kpishi ken hemen! Orjighjigh ne una va nenge er uumace sha tar cii vea zua a averen sha ikyev i hemen u Yesu ken tar u he la yô. (Gen. 22:18) Se kpa, se fatyô u lun a iwuese sha hanma ian i icivirigh i Yehova a ne se ken nongo na cii.

8. Yehova una fatyô u eren tom a vese er Barnaba nahan nena?

8 Sha ayange a mbaapostoli la, orgen lu u eren a ior dedoo yô, i yilan un ér Yosev. Orne yange kegh iyol ér Yehova a er tom a na. (Aer. 4:36, 37) A shi nan kpa mbaapostoli yange ve na un iti ér Barnaba sha ci u fa u surun ior asema kpishi. Inja i Barnaba ér “Wan u Msurshima.” Ikyav i tesen yô, shie u Saulu gema ishima la, anmgbianev kpishi lu cian u zan ikyua a na sha ci u i fa un wuee ér lu or u tôvon mbadondon Kristu a ican. Kpa Barnaba sur Saulu ishima shi wase un, man ka keng yange Saulu una wuese kwagh ne. (Aer. 9:21, 26-28) Shie kar yô, mbatamen mba ken Yerusalem nenge ér gba u a taver anmgbianev mba ken Antioki u ken Shiria la ishima. Nahan lu an ve tindi? Lu Barnaba! Kwagh u ve er ne lu sha inja je. Bibilo kaa ér Barnaba “gba taver ve cii asema ér ve za hemen u dondon Ter a ishima i môm.” (Aer. 11:22-24) Nyian kpa, Yehova una fatyô u wasen se sha er se hingir “wan u msurshima” hen mba se civir un a ve imôngo la yô. Ikyav i tesen yô, alaghga una er tom a vese u surun or u ku u er nan yô ishima. Shin alaghga una mgbegha se u zan or u nan lu uange shin nan ure yô inya, gayô yilan nan lamen a nan kundu kundu. U de wer Yehova a er tom a we er Barnaba nahan kpa?—1 Tes. 5:14.

9. Ka nyi se hen ken gbenda u Yehova wase anmgbian Vasily u hingir orkuran u ken jijingi u injaa laa?

9 Anmgbian u nomso ugen iti na ér Vasily; Yehova yange wase un u hingir orkuran u ken jijingi u injaa kpen kpen. Shie u Vasily hingir ortamen la, lu anyom 26; lu cian ér un kuma u wasen anmgbianev ga, hemban je yô, mba ve lu tagher a mbamtaver yô. Nahan kpa, mbatamen mba vian tsaase un shi va za Makeranta u Tsaase Mbatamen man Udiakon. Vasily yange nôngo kwagh tsung sha er una seer vian yô. Ikyav i tesen yô, yange nger ankaam kpuaa mba un soo u nôngon eren yô. Ngur nôngon eren akaa ne yô, lu seer lun a vangertiôr. Hegen ne a kaa ér: “Akaa a yange a cier mo iyol la, hegen ne ka a nam msaanyol. Yehova ka una wasem mea zua a ivur i Bibilo i me sur anmgbian u nomso shin u kwase ishima a mi yô, i doom kpishi.” Aluer ne anmgbianev mba nomso kpa ne na ayol a en ner Yehova a er tom a ven er Vasily nahan yô, una na ne kôrcio u eren ityom i vesen ken tiônnongo.

KWAGH U YEHOVA YANGE WASE KASEV MBAGEN HINGIR YÔ

10. Ka nyi Abigail yange ere, man ka nyi u hen ken ikyav na laa?

10 Yange Tor Saulu lu zendan Davidi man ior nav, nahan gba u a wase ve. Ior mba Davidi za  sôn Oriserael ugen kwaghyan; iti i or ne lu Nabal shi lu shagbaor. Yange ve nenge ér vea fatyô u sônon Nabal kwaghyan sha ci u ve kuran iyongo na shie u ve lu ken taaikyôngo la. Kpa Nabal wa bo kpishi nahan na ve kwagh môm ga. Ishima vihi Davidi ker maa a mough ér una za wua Nabal man hanma nomsoor u hen ya na cii. (1 Sam. 25:3-13, 22) Kpa, kwase u Nabal u iti na lu Abigail la gema fa kwagh kpishi shi dooashe kpaa. Nahan a taver ishima a za gure hen ishigh ki Davidi, a lam a na. A zamber a Davidi ér a de za oron iyev, zuan a ibo i awambe ga. A lam a na sha kwaghfan ér, a gema kwagh la a wa Yehova sha ikyev. Mkaanem ma Abigail ôr a Davidi a iyolhiden a mi ijime ne kua kwagh u er sha kwaghfan la kôr Davidi ken ishima. Davidi maa kure ikyaa je ér ka Yehova a tindi kwase la ye. (1 Sam. 25:23-28, 32-34) Abigail lu a aeren a yange na ve Yehova er tom a na yô. Nahan anmgbianev mba kasev mba ve lu a kwaghfan man mkav la kpa, Yehova una fatyô u eren tom a ve u taver icombor ve ishima kua mbagen ken tiônnongo.—Anz. 24:3; Titu 2:3-5.

11. Lu nyi ônov mba Shalum mba kasev ere, man ka unô ve lu kaven ônkasev mbara nyiana?

11 Yange anyom nga karen uderi imôngo yô, Yehova er tom a ônov mba Shalum mba kasev kpaa u hiden sôron kpekpe u Yerusalem. (Neh. 2:20; 3:12) Er ter ve lu wan u tor nahan kpa, ônov nav mba kasev mban lumun u eren tom u taver u cier iyol ne. (Neh. 4:15-18) Ônkasev mban lu inja kposo a ashagbaior a Mbatekoa, mba ve venda u ‘nyôron mon’ sha tom ne la! (Neh. 3:5) Nenge ase er yange a saan ônov mba Shalum mba kasev mban iyol, shie u i er tom ne cii i bee ken atô u ayange 52 tseegh la yô! (Neh. 6:15) Sha ayange ase ne kpa, saan anmgbianev mba kasev iyol u eren Aôndo tom u icivirigh kpishi. Ka ve wasen u maan shi sôron ayou a i tsegh sha ci u Yehova yô. Ka se kôrcio u eren ityom ne doo doo sha ci u anmgbianev mba kasev mba ve fe tom tsembelee shi ka i maa ve iyol u eren u, shi ve lu a ieren i mimi ne na ayol a ve u wasen.

12. Yehova una fatyô u eren tom a vese er yange er a Tabita nahan nena?

12 Yehova yange mgbegha Tabita lu a “aeren a dedoo kpishi shi naan uiyua kpishi,” hemban je yô, hen kasev mba côgholov. (Aer. 9:36) Yange va kpen yô, ior kpishi vaa un sha ci u ieren na i dedoo la. Kpa apostoli Peteru va nderen un yô, saan ior iyol je zua ga. (Aer. 9:39-41) Kwagh u Tabita ne tese se nyi? Aluer se bee iyol shin se mba mbayev shin se mba kasev shin nomso kpa, se fatyô u nan anmgbianev asev iwasen i ia lu ve a inja yô.—Heb. 13:16.

13. Yehova yange er tom a anmgbian u kwase Ruth, u cian ashe la nena, man Ruth mase kaan ér nyi?

13 Anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Ruth yô, yange soo u za eren tom mishen. Anmgbian u kwase ne yange a cia ashe kpishi. Shie u lu cuku la, a zenden a naan ior utrak sha uya uya, a er kwagh ne sha gbashima je. A kaa ér: “Tom ne yange u doom kpishi.” Nahan kpa, i lu un ican kpishi u lamen a ior sha kwagh u Tartor u Aôndo sha uya uya. Er Ruth cian ashe nahan kpa, va nyer anyom 18 yô, a hingir pania u keke. Ken inyom i 1946 la, a za Makeranta u Henen Bibilo u Watchtower u Gileadi la, shighe kar yô, a za er tom u pasen kwagh ken kpentar u Hawaii kua ken tar u Japan. Yehova yange er tom a na u samber a loho u dedoo sha ajiir ne sha gbenda u vesen kpishi. Ruth er tom u pasen kwagh ne zurum anyom 80. Nahan a mase kaan ér: “Yehova taver mo sha hanma shie cii. A wasem m de ashe a cian. M na jighjigh a akperan shio mer, Yehova una fatyô u eren tom a hanma or u nan suur sha a na cii.”

 DE YEHOVA A ER TOM A WE

14. Er Mbakolose 1:29 a tese nahan, cii man Yehova a er tom a vese yô, ka nyi i gbe u se er keng-ne?

14 Yehova er tom a mbacivir un sha igbenda kposo kposo hii sha ayange a tsuaa la je. Nahan we ka nyi una gema u, u hingir? Kwagh la cii har sha a we; aluer u kegh iyol u eren tom kpoghuloo yô, Yehova una er tom a we. (Ôr Mbakolose 1:29.) Aluer u kegh iyol wer Yehova a er tom a we yô, una fatyô u geman we hingir or u pasen ivangeli u tseen ishima shin or u fan ityesen shin or u surun mbagen asema gayô or u fan tom tsema tsema shin ijende i nan mbagen iwasen shin nyityô kwagh igen i a soo u geman we ér u hingir sha u kuren awashima na la cii.

15. Er i we se kwagh ken 1 Timoteu 4:12, 15 nahan, ka nyi i gbe u anmgbianev mba ve lu agumaior la vea sôn Yehova ér a wase ve vea ere?

15 Kpa hide di ne anmgbianev mba nomso mba ne lu wan ikyondo la di ye? Kwagh gba sha anmgbianev mba nomso mba ve lu a agee iyol yô, sha er vea lu mbashiren tiônnongo yô. Ken atôônanongo kpishi, mbatamen hemba ngeen a mbashiren tiônnongo. Ne anmgbianev mba ne lu a agee iyol ne, a sar ne u nan ayol a en sha er ne seer eren tom ken tiônnongo kpa? Ashighe agen anmgbianev mbagen ka ve kaa ér: “Er m lu orpasenkwagh je kumam.” Aluer we kpa kape ka i lu u la yô, sôn Yehova a wase u u lun a isharen i hingir orshiren tiônnongo shi a na u tahav mbu eren kwagh u u fetyô cii u civir un. (Orpa. 12:1) Kwagh gba se a iwasen you!—Ôr 1 Timoteu 4:12, 15.

16. Ka nyi i gbe u se sôn ser Yehova a na se, man ka sha ci u nyi?

16 Yehova una fatyô u geman we shin nan ér u hingir nyityô kwagh cii u kuren awashima na. Nahan sôn un a wase u u lun a isharen i eren un tom, shi sôn un a na u agee a eren u kpaa. Wea lu gumor shin wea bee iyol kpa, er tom a shie man agee ou kua akaa a u lu a mi la man mfe wou u civir Yehova hegen. (Orpa. 9:10) Mayange de deen wer, mciem shin ieren i henen wer u kuma u eren ma kwagh ga la i na ian i injaa i eren Yehova tom sha afatyô wou cii la i kar u ga. Sha mimi yô, ian i se lu a mi i eren ankwagh u se fetyô cii u van Ter wase u se doo un ishima a icivir la, ka ian i icivirigh kpen kpen!

ICAM 127 Or u I Doo u Me Lu Yô

^ par. 5 Ka i sar u u ma u seer eren Yehova tomo? Ka u hen wer u kera ngu Yehova a inja yum gaa? Shin ka u hen wer ityôkyaa ngi i u seer eren Yehova tom gaa? Ngeren ne una time sha igbenda kposo kposo i Yehova una na u isharen man tahav mbu hingir nyityôkwagh cii sha u kuren awashima na yô.

^ par. 3 Er Paulu nger washika ne hen Mbakristu mba sha ayange a na la nahan kpa, mkaanem nam mara ma sha ci u mbacivir Yehova cii.