Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Gba u ior vea ungwa icintan er “ijeverahumbe” i Aôndo i lu van ne!

Ijirôron I Aôndo—Ngu a Vande Tan Ior Icin Tsembelee Hanma Shie Ciilii?

Ijirôron I Aôndo—Ngu a Vande Tan Ior Icin Tsembelee Hanma Shie Ciilii?

Tôô wer or u nan abaver sha kwagh u mlu u ahumbe nenge a kwagh sha anar u tesen akaa a sha kwavaôndo. Kenger dedoo yô, a nenge ijeverahumbe penda ishigh van hen ijiir i ior ve lu kpishi yô. A soo ér kwagh a de eren ior mbara ga, nahan a nôngo sha afatyô na cii ér una ta ve icin cii ve ambi aa kar akooso ye.

Ka kwagh u Yehova kpa a lu eren je la. Ngu tan ior mba ve lu sha tar cii icin sha kwagh u ijeverahumbe igen i i hembe cier iyol a nyityô ijeverahumbe i ve ongo kwagh u i sha abaver cii yô. Yehova ngu eren kwagh ne nena? Man hii nan se fe ser, shie u a ne la kuma u ior vea er kwagh sha icintan laa? Cii man se zua a ikyar sha mbampin mbara yô, de se hii nengen sha icin i Yehova ngise ta ior mba sha ayange a tsuaa la sha aaven kposo kposo yô.

SHIE U AÔNDO TA IOR ICIN YÔ

Sha ayange a i ngeren Bibilo la, Yehova ta ior kposo kposo icin sha kwagh u “ijeverahumbe” shin ijirôron i lu van a mi sha ior mba ve lu peren atindi na sha apera la. (Anz. 10:25; Yer. 30:23) Sha aaven ne cii yange a vande tan ambaaior la icin tsuaa sha er vea gema inja, vea hii u eren ishima na yô. (2 Utor 17:12-15; Neh. 9:29, 30) Yehova yange a er kwagh u una wase ior u geman ishima yô. Ashie kpishi yange a tindi mba ve civir un sha mimi yô ér ve za yôô ijirôron na la shi ve ôr anzaaior la er i gbe u vea gema inja fese yô.—Amo. 3:7.

Noa kpa lu môm ken mba ve civir Yehova sha mimi mba ve yôô ijirôron na yô. Yange ta udangmbaiorov mba wan ipila mba sha ayange a na la icin ér mngerem ma deemee ma van sha tar. Noa er kwagh ne anyom imôngo a mciem shio. (Gen. 6:9-13, 17) Shi yange pase ve kwagh u gba u vea er sha er vea war yô; je yô, i va yila un ér “or u pasen kwagh u perapera.”—2 Pet. 2:5, NW.

Er Noa nôngo kwagh kpoghuloo nahan kpa ior mbara venda u ungwan loho u Aôndo tindi un ér a va ôr ve la. Yange ior mbara tese ér mba a jighjigh u nan cuku kpaa ga. Kwagh la na yô, Mngerem ma Deemee mara “va kua a ve cii kera.” (Mat. 24:39; Heb. 11:7) Shie u ku kohol ve la, lu kwagh u vea kaa ér Aôndo vande tan ve icin ga ze.

Ashighe agen di yô, Yehova yange a ta ior icin ica i gba ga maa “ijeverahumbe” i ijirôron na la i va. Nahan kpa, yange a nenge ér shie u i gbe u a tôô u tan ior icin la kuma gbing u vea gema ishima yô. Ikyav i tesen yô, yange vande tan Mbaigipiti icin cii ve va a Atsan a Pue la sha ve ye. Sha shie ugen la Yehova tindi Mose man Aron ér ve za ta Farao a ior nav icin cii ve una va a ican i sha utaankaruhar, i yange nôô ura u awombogh falegh gba la ye. Awombo la hii lu kpernan je; nahan Aôndo yange na ve shie kuma u vea za ker ijiir i yeren sha er vea war je kpa? Bibilo kaa ér: “Hanma ortom u Farao u nan cie imo i TER yô, nan er mbatomov mba nan ve̱ yevese ve̱ za nyôr ken uya, ilev mbi nan kpaa. Kpa u nan we imo i TER ikyo ga yô, nan de mbatomov mba nan man ilev mbi nan ve̱ gba lun ken akôngo tsô.” (Eks. 9:18-21) Kwagh la tese wang ér Yehova yange na shie la kuma gbing gbing sha er anti or u nan ongo icintan la man nan er kwagh fese yô, nana war ican la yô.

Shi yange i vande za tan Farao a ior nav icin cii ve i mase van a ican i sha pue la kpaa ye. Nahan kpa, ve wa icintan la ikyo ga. (Eks. 4:22, 23) Sha nahan yô, i tim ônov mbaiundav vev sha ashe ve. Nenge imba kwagh u vihin la sha wono! (Eks. 11:4-10; 12:29) Lu u yange ma ve fatyô u ungwan icintan la sha shie? Een, ma ve fatyô! Mose yange ôr Mbaiserael kwagh u ican i sha pue la, shi  tese ve kwagh u vea er ve vea yima icombor ve yô. (Eks. 12:21-28) Ka iorov ume yange ve er kwagh u Mose kaa laa? I ker ahaba nahan ér iorov miliôn utar yange ve war ijirôron i Aôndo la shi ve due ken Igipiti kpaa. Ior mban lu Mbaiserael kua “ikpelaior igen i i lu nungwa nungwa,” i i lu Mbaiserael ga la kua Mbaigipiti mbagen.—Eks. 12:38.

Er se nenge ken akav a se tim sha mi ne nahan, hanma shie yô, Yehova ngu a nenge ér i tôô shie i ta ior icin shi shie la kuma gbing gbing u vea fatyô u geman ishima yô. (Dut. 32:4) Aôndo yange a er nahan sha ci u nyi? Apostoli Peteru yange pase ér Yehova “soo ér or môm nana tim ga, kpa sar un u ior cii ve zua a ian i geman ishima.” (2 Pet. 3:9) Sha mimi yô, kwagh u ior yange gba Aôndo ishima. Yange soo ér ve gema asema shi ve dondo kwaghwan na cii ve ijirôron na ia haa angahar ye.—Yes. 48:17, 18; Rom. 2:4.

GBENDA U IOR VE NENGE ICINTAN I AÔNDO SHA AYANGE NE LA

Nyian ne kpa, gba u ior cii vea er kwagh sha icin i i lu tan tar sha won cii ne. Shie u Yesu lu shin tar la, a kaa ér a tim tar ne sha shie u “zegecan” la. (Mat. 24:21) Yesu yange tsengaôron kwaghôron u profeti sha kwagh u mtim la; a pase mbadondon un akaa a aa lu zan hemen kua a vea tagher a mi zum u mkur la una kuma yô. Yange ôr akaa a vesen a a lu eren sha tar nyian se lu nengen sha ashe ase ne.—Mat. 24:3-12; Luka 21:10-13.

Hegen ne Yehova ngu kaan a ior cii ér ve va civir un shi ve ungwan imo na, man kwagh ne zua sha kwaghôron u profeti la kpaa. Yehova soo ér i kpe ior mba ve ongo imo na la iyol hegen shi ve va zua a averen kpishi ken tar u he u perapera la. (2 Pet. 3:13) Yehova soo ér ior ve na uityendezwa nav jighjigh, nahan a er kwagh sha u wasen ve. A na ka pasen ve loho ú ua war uuma vev yô. Ka “loho u dedoo u Tartor” u Yesu yange tsengaôron ér a “pase . . . a tser tar sha u u lu shiada hen akuraior cii” la. (Mat. 24:14, NW ) Aôndo kohol mbacivir un sha mimi ér ve er “shiada,” shin ve yôô loho u Aôndo ne ken ityar i kuman er 240 nahan. Yehova soo ér ior kpishi ve ungwa icintan ne nahan ve war “ijeverahumbe” i ijirôron na i perapera i i lu van la.—Sef. 1:14, 15; 2:2, 3.

Sha nahan yô, ka u se yem pinen ser, ‘kwagh shon yô, Yehova ne ior ian ngi kom u vea gema ishima je kpa?’ ga. Sha ci u ikyav tese wang ér hanma shie yô, ngu a na ior ian i kuma u vea gema ishima. Mpin u ma se lu pinen yô: Ior vea ungwa icintan i Aôndo la er shie a lu a kar ga ne kpa? Yô, se mbapasen loho u Aôndo se za nen hemen u wasen ior kpishi er se fetyô la cii sha er vea va war mkur u tar ne yô.