Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mimi Ve a “Bem Ga, Kpa Ka Ishôm”

Mimi Ve a “Bem Ga, Kpa Ka Ishôm”

“De henen nen ner, M va sha u van a bem sha won ga; M va sha u van a bem ga, kpa ka ishôm.”—MAT. 10:34.

ATSAM: 125, 135

1, 2. (a) Ka bem u nyi se fatyô u zuan a mi hegene? (b) Ka nyi i yange se u zuan a bem mgbeghaa hegene? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

SE CII se soo ser se lu ken bem, a ishimanyian shio. Doo se kpishi er Yehova a ne se “bem u Aôndo,” u a lu bemshima u una fatyô u wasen se shighe u ishima i lu vihin se shin i lu zan se iyol la yô! (Fil. 4:6, 7) Er se tsegh ayol a ase hen Yehova yô, shi ka se lu “bem bem a Aôndo,” inja na yô, ka se ya ikyar a na kôôsôô.—Rom. 5:1.

2 Nahan kpa, ka a kuma shighe u Aôndo una va a bem mgbeghaa ga. Ayange a masejime a ican ne, iv a ayôôso, shi ior kpishi mba a ieren i van a ayôôso la. (2 Tim. 3:1-4) Er se lu Mbakristu yô, gba keng u se nôngo ityav mbi ken jijingi a Satan, kua atesen a aiegh a a ve a mi la. (2 Kor. 10:4, 5) Kpa ior mba ve hembe van se a ishimanyian cii yô, alaghga a lu mba hen tsombor wase mba ve ne jighjigh ga la. Adooga mbagenev ken ve vea taan asenge sha akaa a se ne jighjigh a mi la, sha gbenda u vihin tsung, shin vea kaan ér se mba van a mpav hen tsombor, gayô vea lu anger se ér aluer se nyiman jighjigh wase u nan la ga yô, vea venda se. Doo u se nenge mtev u sha ican u hen tsombor la nena? Se fatyô u nôngon a mbamtaver mba mtev u sha ican u hen tsombor ka a va a mi la hemban nena?

 ER SE NENGEN MTEV U SHA ICAN U HEN TSOMBOR YÔ

3, 4. (a) Ka nyi ka i due ken atesen a Yesu laa? (b) Ka hanma shighe nahan alaghga a hemba taver or u dondon Yesu?

3 Yesu yange fa je ér, atesen a na aa va ior a mpav shi mba vea dondo un la, a gba u vea lu a ishimataver i nôngon a mtev u sha ican ve, vea fatyô u dondon un ye. Mtev u sha ican ne una fatyô u benden a bem u ior mba hen tsombor la. Yesu yange kaa ér: “De henen nen ner, M va sha u van a bem sha won ga; M va sha u van a bem ga, kpa ka ishôm. Gadia M va sha u nan mpav her atô u or a ter u nan, man wankwase kpaa a ngô u nan, wankem di a ngôkem u nan. Man mba ken ya u or vea gema vea lu mbaihyomov mba nan je.”—Mat. 10:34-36.

4 Mkaanem ma Yesu kaa ér ‘De henen nen ner, M va sha u van a bem’ ga la, inja na yô, lu kaan a ior mbagenev mba ve lu ungwan a na la ér, gba u vea hen sha akaa a or a dondo un ve nana tagher a mi yô. Loho na ua fatyô u van a mpav hen atô u ior. Jighilii yô, awashima u Yesu lu u pasen loho u Aôndo u mimi la, lu u vihin mlu u kangenaa u ior ga. (Yoh. 18:37) Nahan kpa, gba u mbadondon un vea fa ér, ka hanma shighe cii a lu ve zange u dondon Yesu ga, hemban cii je yô, shighe u azende a ve a kôôsôô shin mba hen tsombor ve ve lumun mimi ga la.

5. Mbadondon mba Yesu yange ve tagher a nyi?

5 Yesu yange kaa ér môm ken atsan a i gbe keng u mbadondon un vea kegh iyol u wan ishima a mi yô, ka mtev u sha ican u hen tsombor la. (Mat. 10:38) Mbahenen mba Yesu yange ve wa ishima a aheen a hen tsombor gayô mvende u i venda ve hen tsombor ve la cii ve, ve er ishima i Yesu ye. Nahan kpa, ve zua a kwagh hemba u sar ve la ica je.—Ôr Marku 10:29, 30.

6. Aluer ior mba hen tsombor wase lumun a vese ér se civir Yehova ga yô, ka nyi i gbe keng u se umburu?

6 Aluer mba hen tsombor wase lumun a vese ga, sha ci u se mba civir Yehova yum kpa, se za hemen u soon ve. Nahan cii kpa, doo u se umbur ser, gba u se hemba soon Aôndo man Yesu a ior mba hen tsombor wase la. (Mat. 10:37) Shi doo u se fa ser, Satan una nôngo ér una er tom a dooshima u se lu a mi sha ior mba hen tsombor wase la, u vihin ishima i se kange ser se civir Yehova sha mimi la. De se nenge mbamlu mbagenev mba ve tese mtev u sha ican u hen tsombor la, man er se fatyô u wan ishima a mbamtaver mban yô.

NOM SHIN KWASE U NAN NE JIGHJIGH GA LA

7. Doo u mba ve vese nom shin kwase u nan jighjigh ga la vea nenge mlu ve la nena?

7 Bibilo ta se icin ér mba ve vese ayol a ve la, vea “ya ican ken iyol.” (1 Kor. 7:28) Aluer u vôso nom shin kwase u nan ne jighjigh ga yô, alaghga u hemba tagher a ishimanyian shi uren ken vese you cii. Nahan cii kpa, ka hange hange u u nenge mlu wou ne, er Yehova nahan. Er nomou shin kwase wou a kegh iyol u dondon Kristu hegen ga nahan kpa, kwagh la a de hingir we ityôkyaa i vesen i undun un shin paven a na ga. (1 Kor. 7:12-16) Er i gbe u nom u nan ne jighjigh ga la nana hemen sha akaa a ken jijingi ga nahan kpa, doo u a naan nan icivir sha ci u nan ngu a ian i lun ityough ki tsombor. Kape i gbe u kwase u nan ne jighjigh ga la kpa, nom u nan ne jighjigh la nana tesen kwase u nan dooshima u tangen iyol ga, shi nana eren a nan kundu kundu je la.—Ef. 5:22, 23, 28, 29.

8. Aluer nomou shin kwase wou soo ér we u pande u civir Yehova yô, ka mbampin mba nyi u fatyô u pinen iyol youwe?

8 Aluer nomou shin kwase wou soo ér we u pande u civir Yehova di ye. Ikyav i tesen yô, nom u anmgbian u kwase ugen, yange kaa a na ér a duen kwaghpasen sha ayange agen tseegh ken kasua. Aluer we kpa u tagher a imbakwagh ne yô, pine iyol you wer: ‘Nomom shin kwase wam soo ér mo m de u civir Aôndo wamaa? Aluer ka nahan ga yô, me fatyô u eren kwagh u a kaa laa?’ Aluer u ngu eren kwagh sha kwaghfan yô, kwagh ne una wase u u lu a mbamzeyol kpuaa tseegh ken ivese.—Fil. 4:5.

9. Orkristu nana fatyô u tesen mbayev mba nan u nan nom shin kwase u nan ne jighjigh ga la icivir nena?

9 Alaghga a hemba taver or u tsaase mbayev, aluer nan vôso nom shin kwase u nan ne jighjigh  ga yô. Ikyav i tesen yô, gba u u tese mbayev ou u dondon kwaghwan u Bibilo u a kaa ér: “Civir teru man ngôu” la. (Ef. 6:1-3) Nahan kpa, aluer nomou shin kwase wou nan ngu dondon atindi a Bibilo la ga di ye? Ver mbayev ou ikyav sha u nan nomou shin kwase wou la icivir. Hemba veren ishima sha aeren a dedoo a nomou shin kwase wou la, shi wuese nan. Palegh u ôron akaa geseghee sha nomou shin kwase wou sha ishigh ki mbayev ou. Kpa pase ve wer, hanma or yô, gba kpee u nana tsua u civir Yehova shin civir un ga. Alaghga aeren a dedoo a mbayev la aa urugh nom shin kwase u nan ne jighjigh ga la, aa va a nan ken mcivir u mimi.

Tesen mbayev ou mimi u ken Bibilo la shighe u ian i dugh cii (Nenge ikyumhiange i sha 10 la)

10. Orkristu nana fatyô u tesen mbayev mba nan mimi u Bibilo, hen tsombor u ior ve eren kwaghaôndo kposo kposo la nena?

10 Ashighe agen nom shin kwase u nan ne jighjigh ga la nana kaa ér mbayev ve ember uiniongo mba ve dugh ityô hen mbafanaôndoga la, shin nana soo ér nana tese ve atesen a kwaghaôndo u aiegh. Alaghga noov mbagenev vea yange kasev vev u henen Bibilo vea mbayev. Aluer kwagh ngu nahan je kpa, Kwasekristu nana fatyô u eren kwagh u nan fetyô la u tesen mbayev mimi u Bibilo la. (Aer. 16:1; 2 Tim. 3:14, 15) Ikyav i tesen yô, alaghga nom u Kwaseshiada nana venda ér kwase u nan a de tee shighe henen kwagh ken Bibilo vea mbayev mba kiriki ga, gayô zan mbamkombo mba Mbakristu vea mbayev ga. Er i gbe u kwase shon nana dondo akaa a nom u nan a tsough ér i er la nahan kpa, nana fatyô u pasen mbayev mba nan jighjigh u nan ne la hanma shighe u ian i dugh cii. Aluer nan er nahan yô, mbayev mbara vea fa kwagh u Yehova man kwagh u a lu u dedoo man u bo la. (Aer. 4:19, 20) Kpa jighilii yô, gba kpee u mbayev mba nan vea va tsua u civir Yehova shin civir un ga.—Dut. 30:19, 20. *

 MBA HEN TSOMBOR WASE MBA VE LUMUN MIMI GA LA

11. Ka nyi alaghga ia va u a zayol vea mba hen tsombor wou mba ve lu Mbashiada ga laa?

11 Sha hiihii la, alaghga se pase mba hen tsombor wase er se lu kohol imôngo vea Mbashiada mba Yehova ga. Nahan kpa, er se lu fan mimi seer a seer la, se nenge ser, gba u se pase mba hen tsombor wase akaa a se ne jighjigh a mi la. (Mar. 8:38) Er u taver ishima u tsough u civir Aôndo sha mimi yô, alaghga kwagh ne una va u a zayol vea mba hen tsombor wou mba ve lu Mbashiada ga la. Nahan kpa, de se nenge igbenda igen i se kar sha mi ve se fatyô u panden ayôôso hen tsombor shi se za hemen u civir Yehova sha mimi yô.

12. Alaghga mbananjighjigh ga mba hen tsombor wase la vea lumun a vese ga sha ci u nyi, kpa se fatyô u tesen ve ser se kav er i lu ve ken ishima la nena?

12 Nôngo kav er i lu mbananjighjigh ga mba hen tsombor wou la ken ishima yô. Er alaghga a saan se iyol kpishi sha mimi u Bibilo u se fe la nahan kpa, adooga mba hen tsombor wase vea hen ér i bume se shin se za nyôr kwaghaôndo u i fe un ga yô. Alaghga vea hen ér se kera soo ve ga, sha ci u se mba kera ember umemyol vea ve ga yum. Shi adooga vea lu henen sha kwagh u una va tser se zum u se kpe kera la. Gba u se tese ve ser kwagh ve gba se ishima sha u nôngon kaven mnenge ve la shi keghen ato a ve zulee sha er se fa akaa a a lu zayol ve jim la. (Anz. 20:5) Apostoli Paulu yange nôngo u kaven “ior cii” sha er una pase ve loho u dedoo yô, nahan se kpa, ieren na la ia fatyô u wasen se.—1 Kor. 9:19-23.

13. Gba u se lamen a mba hen tsombor wase mba ve ne jighjigh ga la nena?

13 Lam sha ishima i legh legh. Bibilo kaa ér: “Kwaghôron wen a̱ luun u doon gbem.” (Kol. 4:6) Se fatyô u sônon Yehova ser a na se icighan jijingi na sha er se fatyô u tesen ser se mba a ityamegh ki jijingi shighe u se lu lamen a mba hen tsombor wase yô. Doo u se gbaan anyiman vea ve sha hanma atesen a aiegh a kwaghaôndo ve la ga. Aluer ve ôr shin ve er akaa a vihin se kpa, se fatyô u dondon ikyav i mbaapostoli la. Paulu nger wener: “Ka a tuhwan se kpaa, se gema se naan iveren i dedoo. Ka a lu tôvon se a ican kpaa, se gba wan ishima tsô; ka a teren se sha dang kpaa, se gema se ôron kwagh bem bem.”—1 Kor. 4:12, 13.

14. Ka sea za hemen u lun a ieren i dedoo yô, ka mbamtsera mba nyi ka ve due kere?

14 Za hemen u lun a ieren i dedoo. Er i doo kpishi u lamen a mba hen tsombor wase mba ve lu hendan a vese la nahan kpa, ieren yase i dedoo la ka i hemba lun a iwasen. (Ôr 1 Peteru 3:1, 2, 16.) Ver ikyav i ia wase mba hen tsombor wou vea nenge er ka i saan noov man kasev mba ve lu Mbashiada mba Yehova la iyol shi ve nengen sha mbayev vev shi ve hôngor uuma vev ga, shi ieren ve i doo shi ve lu zuan a mkom ken uma yô. Aluer mba hen tsombor wase lumun mimi ga je kpa, se fatyô u zuan a msaanyol u or u civir Yehova sha mimi ka nan zua a mi la.

15. Se fatyô u vanden wa agoyol sha mbamlu mba alaghga vea va kure ken ayôôso la nena?

15 Vande wan agoyol. Gbidye kwar sha mbamlu mba alaghga vea fatyô u van a ayôôso la, nahan fa er u kar ve u nôngo a mi yô. (Anz. 12:16, 23) Anmgbian u kwase ugen ken tar u Australia kaa ér: “Ter u nomom yange venda mimi gema ijime gema ikyum. Cii man se za un inya yô, mo vea nomom se er msen ser Yehova a wase se sha er shighe u a lam a vese sha ishimavihin yô, se di se gema se lam a na kundu kundu. Yange se wa agoyol sha atineakaa a se fatyô u lamen a na sha mi ve, iliam yase ia za hemen u lun ken bem yô. Yange se palegh u lamen sha akaa a kwaghaôndo a yange sea lamen sha mi ve a tôô shighe shi a va kure ken ayôôso la, nahan se ver shighe u se lam vea na ve se bee se hide ken ya wase yô.”

16. U fatyô u hemban ibo i ken ishima i sha kwagh u vendan u eren ishima i mba hen tsombor wou la nena?

16 Jighilii yô, u fatyô u palegh u lun ken ayôôso vea mba hen tsombor wou mba ve ne jighjigh  ga la vindi vindi ga. Sha nahan yô, shighe u ayôôso a dugh hen atô wou vea mba hen tsombor wou yô, ishima ia na u ibo, hemban je yô, aluer mba hen tsombor wou doo u ishima tsung, shi ka u nôngon hanma shighe wer u er kwagh u sha ishima ve yô. Aluer kape ka i lu u ken ishima la yô, umbur wer u eren kwagh a Yehova sha mimi la, hemba dooshima u u lu a mi sha tsombor wou la ica je. Aluer u er kwagh nahan yô, alaghga mba hen tsombor wou vea kav wang je ér aluer or dondo mimi u ken Bibilo la yô, nana zua a uma, kpa aluer nan venda un yô, nana zua a ku. A lu nyi je kpa, umbur wer u fatyô u kighir or wer nana lumun mimi ga. Kpa wase ve ve nenge er aluer ve dondo igbenda i Yehova ve vea zua a mbamtsera yô. Aôndo wase u dooshima na ve ian i tsuan gbenda u vea dondon la, er se nahan.—Yes. 48:17, 18.

SHIGHE U OR U HEN TSOMBOR NAN UNDU YEHOVA YÔ

17, 18. Aluer or u hen tsombor wou nan undu Yehova yô, ka nyi ia wase u ve u fatyô u nôngon a kwagh nee?

17 Shighe u i dugh or u hen tsombor wou ken tiônnongo kera shin nan due ken mimi kera yô, a fatyô u lun we ken ishima er i gber u ishôm nahan. U fatyô u nôngon a mnyoon u kwagh ne ka a va a mi la nena?

18 Za hemen u eren akaa a ou a ken jijingi la. Aluer u ngu ôron Bibilo hanma shighe shi wan agoyol sha mbamkombo mba Mbakristu shi zan ve, shi duen kwaghpasen shi eren msen wer Yehova a na u tahav mbu wan ishima yô, u taver ken jijingi. (Yuda 20, 21) Nahan kpa, aluer u nenge wer u ngu eren akaa ne kpa ishima you ngi her ga, u gbe eren a di tsô ye? De gbe uwer ga! Aluer u za hemen u eren akaa a ou a ken jijingi la yô, kwagh ne una fatyô u wasen we u nôngon a mbamhen man mbamnenge ou. Nenge ase kwagh u er orngeren Pasalmi 73 ne. Yange lu a mnenge u vough ga, nahan ishima nyian un tsung, kpa shighe u nyôr ken icighanjiir u Aôndo yô, fatyô u kôôm mnenge na la. (Ps. 73:16, 17) Aluer u ngu civir Yehova sha mimi yô, we kpa u fatyô u eren kwagh nahan.

19. Se fatyô u tesen icivir sha gbenda u Yehova a tsahan ior nav la nena?

19 Lu a icivir sha tsaha u Yehova. Aôndo fa je wener tsaha na ua lu hanmaor a inja kua or u i dugh nan ken tiônnongo kera la je kpaa. Shin er ka i nyoon se tsung shighe u i tsaha or u doon se ishima nahan kpa, kwagh la una wase nan, nahan ken hemen yô, nana hide hen Yehova. (Ôr Mbaheberu 12:11.) Ikyav i tesen yô, Yehova wa se kwagh ér, i “de zough” se a orsholibo u nan vende u geman ishima la imôngo ga. (1 Kor. 5:11-13) Aluer nyoon se ken ishima je kpa, gba keng u se palegh u lamen a or u hen tsombor wase u i dugh nan ken tiônnongo kera la, sha telefon shin tindin nan a ilyoho sha hanseeti shin ngeren nan washika shin tindin nan a loho sha Intanet.

20. Se fatyô u zan hemen u lun a ishimaverenkeghen i nyi?

20 Za hemen u lun a ishimaverenkeghen. Dooshima lun a “ishimaverenkeghen sha akaa cii” kua kwagh u mba ve undu Yehova vea va hide hen a na la kpaa. (1 Kor. 13:7) Aluer u nenge wer or u hen tsombor wou la ngu geman inja yô, u fatyô u eren msen sha ci u nan wer nana zua a tahav ken Ruamabera shi nana lumun zamber u Yehova u a kaa ér: “Hide her a Mo” la.—Yes. 44:22.

21. Aluer mpav va hen tsombor wou sha ci u u ngu dondon Yesu yô, ka nyi i doo u u eree?

21 Yesu yange kaa ér, gba u se hemba soon un a hanma orumace ugen cii. Nahan kpa, lu a vangertiôr wener, aluer mbahenen nav tagher a mtev u sha ican u hen tsombor la je kpa, vea fatyô u lun a ishimataver i zan hemen u eren kwagh a na sha mimi her. Sha nahan yô, aluer u dondon Yesu la va a “ishôm” hen tsombor wou yô, suur sha Yehova sha er una wase u u nôngon a mbamtaver mbara hemban yô. (Yes. 41:10, 13) Er u fe wer, doo Yehova man Yesu a we shi vea va na u injar sha ci u u ngu eren kwagh a ve sha mimi yô, i saan we iyol!

^ par. 10 Wea soo u seer fan kwagh u tsaase mbayev hen tsombor u ior ve eren kwaghaôndo kposo kposo la yô, nenge “Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La,” u i dugh a mi ken Iyoukura i ken zwa Buter i Agusutu 15, 2002 la.