Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U TIMEN SHA MI 46

U Ngu Veren Ishima sha ‘Perutya Wou u Vesen u U Lu Jighjigh u Nan’ la Tsembelee Kpa?

U Ngu Veren Ishima sha ‘Perutya Wou u Vesen u U Lu Jighjigh u Nan’ la Tsembelee Kpa?

“Tôô nen perutya u vesen, ka jighjigh u nan je la.”—EF. 6:16.

ICAM 119 Gba u Se Lu a Jighjigh u Nan

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1-2. (a) Er i pase ken Mbaefese 6:16 nahan, er nan i gbe u se lu a “perutya u vesen [u u lu] jighjigh u nan” laa? (b) Ka mbampin mba nyi se lu zuan a mlumun sha mi?

U NGU a “perutya u vesen [u u lu] jighjigh u nan” la kpa? (Ôr Mbaefese 6:16.) Ka kwagh u henen a hen ga, u ngu a mi. Er perutya u vesen ka u yisa or sha u kwagh a de vihin nan iyol ga nahan, kape jighjigh wou kpa a kuran we ken tar ne sha ijimba i eren kua ipila man aeren agen a Aôndo a vende la je la.

2 Nahan cii kpa, se mba ken “ayange a masejime,” sha ityôkyaa la yô, se za hemen u tagher a akaa a karen jighjigh wase. (2 Tim. 3:1) Kpa u er nan ve u tôv u fa aluer perutya wou, u u lu jighjigh wou la taver here? Man u er nan ve jighjigh wou una za hemen u tavera? De ase se zua a mbamlumun sha mbampin mbara.

YENGEN PERUTYA WOU IYOL TSEMBELEE

Yange ushoja vea hiden ityav yô, ve sôr ipyerutya ve (Nenge ikyumhiange i sha 3)

3. Ushoja yange ve er nena a ipyer i uitya ve man yange ve er nahan sha ci u nyi?

3 Sha ayange a i ngeren Bibilo la, ushoja luun a ipyer i uitya i i cir ikyôvough sha mi yô. Yange orshoja nan shighen perutya u nan mkurem sha er ikyôvough kira kia vihi fele ga, shi perutya la kpa ua ta nduran ga yô. Yange orshoja nana nenge perutya u nan ua vihi yô, nan ker gbenda nan sôr sha er ityav mbia gba yô nana kar a kar yô. Ikyav ne zua sha kwagh u jighjigh wou nena?

4. Er nan ve i gbe u u yengen perutya wou, u u lu jighjigh u nan la iyolo, man u er kwagh ne nena?

4 Gba u we kpa u yengen perutya wou, u u lu jighjigh u nan la iyol hanma shie shi u nengen sha u doo doo sha er hanma shie yô, u wa iyol u keghen a kegh ityav yô. Se Mbakristu se mba nôngon ityav mbi ken jijingi a mbaihyomov asev mba i lu ujijingi mbaaferev  la. (Ef. 6:10-12) Or môm nana fatyô u nengen we sha perutya ga, ka we iyol you i gbe u u er kwagh ne ye. Nahan u er nan ve jighjigh wou una taver dông, sha er zum u u tagher a ameen kpa una tenger ga? Kwagh u hiihii yô, gba u u sôn Aôndo wer a wase u. U been yô, er tom a Mkaanem Nam sha er ma a wase u u nengen iyol you er un kpa a nengen we la yô. (Heb. 4:12) Bibilo kaa ér: “Suur sha TER a ishima you cii, de yier sha mkav wou ga.” (Anz. 3:5, 6) Nahan hide gbidye ase kwar sha akaa a u sember tagher a mi ken uma wou la kua gbenda u yange u nenge sha akaa shon yô. Ikyav i tesen yô, yange u va nyôr ken mtaver u inyar tsung-nu? Shie u u lu ken mtaver ne la, yange u umbur ityendezwa i Yehova a er ken Mbaheberu 13:5 ér: “Mayange me undu u ga, shi mayange me kende u ga” la kpa? Ityendezwa la yange i na u u lu a vangertiôr wer Yehova una wase u kpa? Aluer yange kwagh lu nahan yô, ka ikyav i tesen ér kwagh za perutya wou u u lu jighjigh wou u nan la iyol ga cii.

5. Aluer u yenge jighjigh wou iyol zulee yô, alaghga ka nyi u zua a mi?

5 Aluer u tôô shie u yenge jighjigh wou iyol zulee yô, alaghga kwagh u ú nenge a mi la una kpiligh we iyol. Alaghga u mase kaven myen ugen u u lu a mi ica i gbe man u fe cuku ga yô. Ikyav i tesen yô, alaghga ishima ka i nyian we i kar ikyaa inya shin ka u shi ungwan mbaaie sha iyol i Yehova man ior nav gayô ka iyolkpen, nahan akaa ne nga vihin jighjigh wou. Aluer imbakwagh ne er u yô, u er nan ve u kura jighjigh wou sha er kwagh a kera bende a mi ga?

NÔNGO ISHIMA I NYIAN KAREN IKYAA INYA KUA MBAAIE MAN IYOLKPEN VE DE VIHIN JIGHJIGH WOU GA

6. Tese akav a ishima ia nyian se kpa a lu kwagh u dedoo yô.

6 Aluer ishima ngi nyian se sha akaa agen yô, ka kwagh u dedoo. Ikyav i tesen yô, aluer ishima ngi nyian se sha ci u se mba nôngon ser ma se er kwagh u doon Yehova man Yesu yô, doo. (1 Kor. 7:32) Shi ka sea er isholibo i vesen yô, ishima i nyian se, se nôngon ser se sôr ikyaryan yase vea Aôndo, i hide i doo. (Ps. 38:18) Aluer ishima ngi nyian se sha ci u se mba nôngon ser i saan nom shin kwase wase iyol shin se nenge sha tsombor wase shin se wa mba se civir Yehova a ve imôngo la ikyo yô, ka kwagh u dedoo.—1 Kor. 7:33; 2 Kor. 11:28.

7. Er i pase ken Anzaakaa 29:25 nahan, er nan i gbe u se cia or ga?

7 Nahan cii kpa, aluer ishima ngi nyian se karen ikyaa inya yô, kwagh la una fatyô u vihin jighjigh wase. Ikyav i tesen yô, alaghga ishima ka i shi nyian se sha kwagh u lun a kwaghyan kua akondo kuman se. (Mat. 6:31, 32) Se nguren ser se pande ishimanyian la yô, alaghga se gema ishima yase cii se ver sha u keren ser se ombo akaa a iyolough. Shin alaghga inyaregh kia gba doon se ishima. Aluer se de kwagh ne er se yô, jighjigh u se ne Yehova la una kera taver ga, nahan kwagh la una vihi mlu wase vea Yehova. (Mar. 4:19; 1 Tim. 6:10) Shi ishima ia fatyô u nyian se karen ikyaa inya sha kwagh ugen kpaa; ka u keren ser i doo ior a vese. Kwagh a luun nahan yô, se gba cian ser ior a va naha se tar shin vea tôv se a ican. Alaghga mciem mara ma a kar a hemba ma cian u eren kwagh u vihin Yehova je kpaa. Gba u se kura ayol a ase sha kwaghbo ne; se zamber a Yehova ser a na se lu a jighjigh man ishimataver sha er se kera cia ior ga yô.—Ôr Anzaakaa 29:25; Luka 17:5.

(Nenge ikyumhiange i sha 8) *

8. Doo u se er nena sha kwagh u mbaaie?

8 Satan u a lu “ter u mbaerenaie” la ngu a er tom a mba ve lu sha ikyev na la u samber a mbaaie sha iyol i Yehova kua sha kwagh u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev. (Yoh. 8:44) Ikyav i tesen yô, mbavendan mimi ka ve nger akaa a aiegh sha iyol i nongo u Yehova, shin ve pande ve ôr mimi kpa ve nungwa aie sha mi. Ka ve er kwagh ne hen ajiir a sha Intanet shin ve ôron akaa ne sha televishen gayô ve samber a mi  sha igbenda igen. Mbaaie mban kpa ka “avaan a usu” a Satan ngu a keren yô. (Ef. 6:16) Aluer or va kohol se a mbaaie mban nahan doo u se er nena? Gba u se venda u keghen ato a kwagh la shia shia! Sha ci u nyi? Ka sha ci u se na Yehova jighjigh shi anmgbianev asev kpa se na ve jighjigh. Jighilii je yô, gba u se palegh mbavendan mimi sha hanma gbenda cii. Mayange se mba lumun ser or môm shin ma kwagh a mee se, se za nyôr kwaghnyiman a mbavendan mimi ga, aluer ka kwagh u i sar se u fan je kpaa.

9. Iyolkpen ia fatyô u eren a vese nena?

9 Iyolkpen kpa ia fatyô u nan jighjigh wase una vôr. Gba u se tôô ser se mba a mbamzeyol ga ze. Jighilii je yô, aluer se mba eren kwagh nahan yô, se mba ior mba ikyoogh ga. Sha nahan yô, ashie agen iyol a fatyô u kpen se. Kpa doo u se de ser mbamzeyol asev ve hingir kwagh u se zer henen sha mi hanma shie ga. Aluer se gema ishima yase cii se ver sha mbamzeyol asev yô, alaghga akaa a doon tsung a Yehova a tende zwa u va nan se la aa hungur se. (Mpa. 21:3, 4) Aluer iyol ngi kpen se yô, alaghga se vôr maa se de u civir Yehova kuaa. (Anz. 24:10) Kpa doo u mayange se de ser imbakwagh ne i er se ga.

10. Ka nyi u hen ken washika u anmgbian u kwase ugen yange nger laa?

10 Nenge ase ikyav i anmgbian u kwase ugen ken tar u Amerika u a lu nengen sha nom na u a lu uange tsung yô. Er a lu ken ican la nahan kpa, ngu taver jighjigh na her dông. Yange nger washika hen afishi a shin itine kaa wenér: “Mlu wase ne na se mba yan ican tsung; ashie agen je yô, iyol ka i kpe se, kpa ishimaverenkeghen yase yô, ngi her dông. M ngu a iwuese sha hanma kwagh u Yehova a nan se sha u taver jighjigh wase shi taver se ishima cii. Sha mimi yô, kwagh gba se a akaawan man ishimataver ne. Akaa ne nga a wase se u zan hemen u civir Yehova shi wan ishima a akaa a karen jighjigh wase a Satan ngu a vaan a mi sha a vese sha u iyol i kpe se la.” Kwagh u anmgbian u kwase ne ôr la tese se ér se fatyô u hemban iyolkpen! Se hemba i nena? Umbur wer akaa a karen jighjigh wou a a ve sha a we la cii ka Satan ngu a va a mi ye. Nahan fa wer Yehova una fatyô u surun we ishima. Shi lu a iwuese sha kwaghyan u ken jijingi u a nan se la.

U ngu veren ishima sha ‘perutya wou u vesen u u lu jighjigh u nan’ la tsembelee kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 11) *

11. Aluer se soo ser se fa er jighjigh wase a lu yô, ka mbampin mba nyi nahan i doo u se pine ayol a ase?

11 U nenge wer doo u u seer taver jighjigh wouwe? Ken iwer kpuaa i i sember karen ne u kôrcio  u palegh ishima i nyian karen ikyaa inya kpa? U hemba imeen i keghen ato a mbavendan mimi, shin u palegh u gban anyiman a ve sha mbaaie mba ve samber a mi laa? U wa ishima a iyolkpene? Aluer yange kwagh lu nahan yô, tese ér jighjigh wou taver. Nahan kpa gba u se za hemen u lun tsevaa sha ci u Satan ngu a ikyav mbi tswamev mbigen kpaa mbi a nôngon ér una zôhô se a mi yô. De se time nen sha ikyagh ki tswamev kin ki gen.

KURA IYOL YOU SHA KWAGH U OMBON AKAA A IYOLOUGH

12. Akaa a iyolough aa fatyô u nan se hingir u eren nyi?

12 Akaa a iyolough aa fatyô u danen se nahan aa na se kera ver ishima sha kwagh u jighjigh wase ga. Apostoli Paulu yange kaa ér: “Or u eren tom shojaa môm nan nyer iyol ken kpenga u eren ga, sha er a doo or u a tee nan tom shojaa la a nan yô.” (2 Tim. 2:4) Jighilii yô, yange i lumun ér orshoja u Roma nana er ma tom ugen ga. Aluer orshoja nan ungwa tindi la ga nahan, ka nyi ia fatyô u erene?

13. Gba u orshoja nana yem eren tom ugen ga sha ci u nyi?

13 Tôô ase wer kwe shojaa ugen yem iyolkaren pepe a usanker vev, kpa orshoja ugen ken ve gema za ga. Orshoja ne yem kwaghyan u teen hen shôôpu na. Iyange va been yô, ushoja mbara tôô shie mba sôron ikyav vev mbi utyaav shi wuan usanker. Kpa orshoja u a lu a shôôpu i teen kwaghyan ne di yem ngu za eren kwaghyan u kpernan una tee yô. Nahan kpa sev mbu aven yô, mbaihyomov va ta num sha a ve aburabur. Ka hanma orshoja u nenge wer nana wa agoyol sha uitya shi nana er kwagh u una doo orhemen ve? Man aluer we kpa u ngu ken ityav mbira yô, ka an ken a ve u soo u tilen dondon a nana? Ka orshoja u nan kar iyol shi nan we iyol nan kegh a kegh la shinii ka orshoja u yange de kwagh ugen dan un laa?

14. Er se lu shoja i Kristu yô, ka nyi i hembe gban se kwagha?

14 Se kpa se soo ser kwagh môm a dan se ga; se soo ser se er kwagh u una doo Mbahemenev asev yô, ka Yehova man Yesu je la. Kwagh la hemba se nyityôkwagh igen i se fatyô u zuan a mi ken tar u Satan ne cii. Se soo ser se lu a shie man agee a se er Yehova tom shi se za hemen u nengen sha perutya wase, u u lu jighjigh u nan la, kua ikyav mbi uityaav mbigen mbi Aôndo a ne se la cii tsembelee.

15. Apostoli Paulu ta se icin ér nyi, man ka sha ci u nyi?

 15 Gba u se haa iyol inya shie môm kpaa ga! Sha ci u nyi? Apostoli Paulu yange ta icin nahan ér: “Mba i hange ve u lun mbanyarev yô” a ‘tsume a ve vea undu atesen a ve ne jighjigh a mi la.’ (1 Tim. 6:9, 10) Ishember i “tsume” la tese ér aluer se mba nôngon ser se lu a akaa a a lu hange hange ga la kpaa yô, kwagh la una dan se. Kwagh ne una eren se yô, ishima yase maa ia hii u lun a “asaren a ibume man a bo.” Doo u mayange se lumun ser asaren ne a nyôr se ken ishima ga; gba u se umbur ser akaa ne ka ityumuv mbigen mbi mbia fatyô u zôhôn se yô.

16. Doo u mkaanem ma i nger ken Marku 10:17-22 la ma a mgbegha se u henen sha mbampin mba nyi?

16 Nahan kpa aluer se mba a inyaregh ki yamen akaa kpishi a se soo cii, man se yam akaa zan zan kua a kwagh a gbe se a mi keng keng ga la nahan, a lu kwaghbo? A lu isholibo keng ga. Kpa gbidye ase kwar sha mbampin mban: Aluer se mba a inyaregh ki yamen kwagh je kpa, mimi je, se mba a shie u eren tom a kwagh shon kua tahav mbu nengen sha mi kpa? Heela tseegh ga, kwagh shon una na se hingir u soon u ombon akaa lun a mi ga he? Akaa a iyolough a se lu ombon la aa na se hingir u eren kwagh er gumor u Yesu yange lôhô un ér a va seer eren Aôndo tom ve venda la ga he? (Ôr Marku 10:17-22.) Nenge ase er i hembe doon u eren akaa ken uma wase akuma akuma, geman tôôn shie u injaa u se lu a mi la kua agee ase eren ishima i Aôndo sha wono!

 KÔR PERUTYA WOU U U LU JIGHJIGH U NAN LA DÔNG

17. Ka nyi i gbe u mayange se hungur ga?

17 Hanma shie yô, gba u se umbur ser se mba ken uitya, shi gba u se wa iyol se kegh a kegh u nôngon ityav hanma iyange i sev mbu av cii. (Mpa. 12:17) Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev vea fatyô u tôôn perutya wase sha ci wase ga. Ka se ayol a ase i gbe u se kôr u dông ye.

18. Ushoja mba sha ayange a tsuaa la yange ve kôr perutya ve gbang sha ci u nyi?

18 Sha ayange a tsuaa la, orshoja nana taver ishima ken uitya yô, nan zua a icivir. Kpa yange nana hide ken uitya a perutya u nan shio yô, i lu kwagh u kunya kpishi. Orroma ugen u timen sha akaa a mbayiase u i yer un ér Tacitus yô kaa ér: “Orshoja yange nana hide a perutya u nan ga yô, i lu kunya u numben a mi ga.” Sha ityôkyaa ne yô, yange i lu u orshoja nana kôr perutya u nan uwer uwer ga; yange nan kôr u gbang gbang.

Anmgbian u kwase ugen kôr perutya na u vesen gbang gbang sha u ôron Mkaanem ma Aôndo hanma shie shi sônon Yehova ér a wase un u eren sha kwagh u ma kaa la, shi zan mbamkombo nduuluu shi pasen kwagh sha gbashima (See paragraph 19)

19. Se kôr perutya wase u u lu jighjigh u nan la gbang nena?

19 Ka se kôr perutya wase u u lu jighjigh u nan la gbang gbang sha u zan mbamkombo mba Mbakristu man sha u ôron mbagen kwagh u iti i Yehova kua Tartor na. (Heb. 10:23-25) Heela tseegh ga, ka se er kwagh ne sha u ôron Mkaanem ma Aôndo hanma iyange shi sônon un ser a wase se u eren sha kwagh u ma kaa la. (2 Tim. 3:16, 17) Aluer se er nahan yô, ityumugh i môm ki Satan una va a mi u zôhôn se gbem sha won kpa kia lu ga. (Yes. 54:17) ‘Perutya wase u vesen u u lu jighjigh u nan’ la ua kura se. Shi se tile dông se za hemen u eren tom ikyooso ikyooso vea anmgbianev mba nomso man mba kasev. Shi se er kwagh a hemba di u hemban ityav yasev mbi se nôngon ayange ayange sha u jighjigh wase a za hemen u lun dông la. Se va zua a icivir i lun ken vegher u Yesu shie u una hemba Satan ityav vea mba ve dondo un la.—Mpa. 17:14; 20:10.

ICAM 118 Jighjigh Wase A̱ Za Hemen u Vesen

^ par. 5 Yange ushoja numben sha perutya ve ga, sha ci u yange u kura ve sha er kwagh a kar a bende a ve ga yô. Jighjigh wase kpa ngu er perutya nahan. Er ushoja veren ishima sha perutya ve nahan, se kpa kape i gbe u se ver ishima sha jighjigh wase sha er una taver her je la. Ngeren ne time sha kwagh u se er ve ‘perutya wase u vesen u u lu jighjigh u nan’ la ua lu tsembelee, kwagh a za perutya shon iyol ga yô.

^ par. 58 NGEREN U PASEN FOTO: Tsombor ugen ngu nengen Televishen maa i va hii u ôron ibaver sha kwagh u aie u mba vendan mimi ve lu samber a mi sha iyol i Mbashiada mba Yehova yô, nahan tsombor shon pir televishen la her ave ave je.

^ par. 60 NGEREN U PASEN FOTO: Shie kar yô, tsombor la ngu va eren mcivir u hen tsombor, nahan ter la ôr avur a Bibilo sha u taver jighjigh u tsombor shon.