Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U TIMEN SHA MI 44

Kôr Ijende a Mbagen Kôôsôô Cii Ve Mkur a Va Ye

Kôr Ijende a Mbagen Kôôsôô Cii Ve Mkur a Va Ye

“Huror yô, lu a dooshima gbem.”—ANZ. 17:17.

ICAM 101 Se Mba Eren Tom Imôngo ken Mzough

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

Shie u “zegecan” la kwagh a gba se a iwasen i azende a injaa (Nenge ikyumhiange i sha 2) *

1-2. Er i pase ken 1 Peteru 4:7, 8 nahan, ka nyi ia wase se u wan ishima nôngon a mbamtavera?

ER SE lu uven cou cou ken “ayange a masejime” ne, alaghga se tagher a akaa a vihin tsung. (2 Tim. 3:1) Ikyav i tesen yô, yange i er ishangen ken tar ugen ken vegher wase u Afrika ne; mba been yô, ayôôso maa hii. Yange ayôôso ne na yô, anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kera faan ityô u zenden gbar gbar ga je hemba iwer ateratar, sha ci u ve lu hen haregh u i lu eren ayôôso her kpoghuloo ne. Lu nyi i wase ve u nôngon a mbamtaver mba ve nyôr ker laa? Anmgbianev mbagen yange ve yevese ve lu za tsan vea anmgbianev mba ve lu sha uharegh mba ayôôso nyôr her ga yô. Anmgbian ugen kaa ér: “Er m nyôr ken mlu ne nahan kpa, m za lu vea azende am nahan doom kpishi. Se kôrcio u taver ayol a ase asema.”

2 Shie u “zegecan” una hii la, aluer se mba a azende a injaa, a a soo se yô, a doo se kpishi. (Mpa. 7:14) Sha nahan yô, gba u se kôr azende a mbagen hegen kangenaa, a shie u vihin shio. (Ôr 1 Peteru 4:7, 8.) Se fatyô u henen akaa kpishi ken ikyav i Yeremia. Yange akar a Yeremia wase un u waren shie u shi kpuaa u a tim Yerusalem la. * Se fatyô u dondon ikyav i Yeremia la nena?

HEN KWAGH KEN IKYAV I YEREMIA LA

3. (a) Ka nyi alaghga yange ma i na Yeremia ma soo u palegh ior za lun kwagh na tswene? (b) Ka nyi Yeremia yange ôr akawe na Baruki, man kwagh la gema na ve hingir u lun nena?

3 Yeremia yange lu hen atô u ior mba ve lu a ieren i mimi ga yô nôngo u kuman anyom 40. Ior mban mbagen lu mbawanndor a na, mbagen je yô, a shi nan kpa lu anmgbianev nav ken gar u Anatoti. (Yer. 11:21; 12:6) Nahan kpa, Yeremia lu paleghaa a ior  ga. Yange pase akawe na Baruki er ishima lu un ker la, man se kpa se fa er yange lu un la sha ci u i nger kwagh ne shin inya. (Yer. 8:21; 9:1; 20:14-18; 45:1) Se fatyô u gbidyen kwar ken ishima nengen er Baruki vea Yeremia yange vea soo ayol a ve tsung shi vea naan ayol a ve civir shie u Baruki lu ngeren akaa a yange er Yeremia la yô.—Yer. 20:1, 2; 26:7-11.

4. Yehova yange kaa a Yeremia ér a er nyi, man kwagh u Yehova kaa a na ér a er ne taver ikyaryan na vea Baruki nena?

4 Yeremia yange ta Mbaiserael icin sha kwagh u lu van Yerusalem inya la anyom imôngo, man lu eren kwagh ne a mciem shio. (Yer. 25:3) Kwa ugen u Yehova taver Mbaiserael asema ér ve gema inja la, A kaa a Yeremia ér a nger akaaôron shon ken ihyurenruamabera. (Yer. 36:1-4) Shie u Yeremia man Baruki lu eren tom u Aôndo na ve u alaghga u tôô ve iwer kpishi ne imôngo la, yange vea lu lamen sha akaa a taver jighjigh ve u nan je ka u henen a hen ga.

5. Baruki yange tese ér un ngu ijende i Yeremia i injaa nena?

5 Yange mba ngeren ihyurenrumabera mba been, shie kom u a pase akaa a i nger ker la yô, lu Baruki Yeremia kaa a na ér gba u una za ôr ior loho shon ye. (Yer. 36:5, 6) Baruki yange taver ishima za ityom i cier iyol ne. U fatyô u gbidyen kwar nengen er yange a saan Yeremia iyol tsung zum u Baruki za ken tembe u tempel, za er kwagh u i kaa ér a za er la kpa? (Yer. 36:8-10) Atiator a ken Yuda za ungwa kwagh u Baruki er ne, nahan ve kaa a na ér a ôr ruamabera la sha ato ve, vea ungwa! (Yer. 36:14, 15) Maa atiator ne za ôr Tor Yehoyakim kwagh u Yeremia ôr la. Nahan ve er kwagh sha ikyo i wan kpishi, ve kaa a Baruki ér: “Za, we kua Yeremia, za yer nen, or môm nana̱ de fe henpe ne lu ga.” (Yer. 36:16-19) Kwaghwan la lu u injaa kpishi!

6. Yeremia man Baruki yange ve er nena zum u ve tagher a ahendan laa?

6 Zum u Tor Yehoyakim ungwa akaaôron a  Yeremia nger la yô, ishima vihin un tsung. A nande ihyurenruamabera la, shi na wada ér i za kôr Yeremia man Baruki. Nahan kpa mayange Yeremia de ér kwagh la a ta un mciem iyol ga. A tôô ihyurenruamabera igen a na Baruki, maa a ôr Baruki loho u Yehova. Baruki hide nger “akaaôron a ken ruamabera u Yehoyakim tor u Yuda nande sha usu la cii.”—Yer. 36:26-28, 32.

7. Shie u Yeremia man Baruki lu eren tom imôngo la, a shi nan kpa lu nyi i ere?

7 Ior mba ve we ishima a ican imôngo yô, ashie kpishi kwagh la ngu a na ve hingir u yan ijende kôôsôô. Sha nahan yô, a shi nan kpa, zum u Yeremia man Baruki lu eren tom imôngo u hiden ngeren ihyurenruamabera u iferor, Tor Yehoyakim nande la, yange vea seer fan ayol a ve shi nengen a aeren a ve a dedoo, nahan ijende ve ia hemba taver cii. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i iorov mbajighjigh mba uhar mbana?

PASE IJENDE YOU ER ISHIMA I LU U KER LA KUA MNENGE WOU

8. Ka nyi alaghga ia na a taver se u yan ijende a ior kôôsôô, man er nan i doo u se gba uwer ga?

8 Alaghga a taver se u ôron mbagen ishima yase sha ci u yange or hii se shin or er kwagh a vese u doon se ga. (Anz. 18:19, 24) Shin alaghga se nenge ser se mba a shie shin agee a se nôngo se kôr ijende a ior kôôsôô ga. Nahan kpa, gba u se yina ishima ga. Aluer se soo ser anmgbianev asev ve sue se zum u se va tagher a atsan yô, saa se ya ijende a ve hegen kôôsôô, man gbenda môm u injaa u se er kwagh ne yô, ka u pasen ve mbamnenge asev kua er ishima i lu se ker la.—1 Pet. 1:22.

9. (a) Yesu yange tese ér un na azende na jighjigh nena? (b) Aluer u ngu lamen gbar gbar yô, kwagh ne una wase u u yan ikyar a ior kangenaa nena? Tese ikyav.

9 Yesu yange tese ér un na azende a na jighjigh sha u lamen a ve gbar gbar. (Yoh. 15:15) Se fatyô u dondon ikyav i Yesu la sha u ôron mbagen akaa a nan se msaanyol kua akaa a nyian se ishima kua a a ne se ishimavihin la. Zum u or lu lamen a we yô, kegh ato a nan zulee, nahan u mase kaven er mlu wen a zough sha igbenda kpishi, er mbamhen kua mbaawashima man er ishima ka i lu ne ker la nahan. Nenge ase ikyav sha kwagh u anmgbian u kwase ugen u lun anyom ikyundu-kar, u i yer iti na ér Cindy yô. Yange kôr ijende vea anmgbian u kwase ugen u lun anyom akunduatar-kar u a lu pania yô, iti na ér Marie-Louise. Cindy man Marie-Louise yange ve due kwaghpasen hanma Tomanyiin pepe, nahan ve lam gbar gbar sha akaa kposo kposo. Cindy kaa ér: “Ka i maam iyol u lamen a azende am sha akaa a a lu a injaa la, sha ci u kwagh ne ngu a wasem u fan ve tsembelee.” Ior mba ve ye ijende ka vea ôron ijende ve er i lu ve ken ishima la sha mimi shi vea keghen ato a  orgen yô, ikyaryan ve i hemba taver. Aluer u nôngo sha er u lamen a mbagen gbar gbar er Cindy nahan yô, ikyaryan yen ia za hemen u vesen je ka u henen a hen ga.—Anz. 27:9.

EREN TOM VEA VE IMÔNGO

Azende a dedoo nga eren tom ken kwaghpasen imôngo (Nenge ikyumhiange i sha 10)

10. Er i pase ken Anzaakaa 27:17 nahan, aluer se mba eren tom vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev imôngo yô, ka nyi ia fatyô u duen kere?

10 Ka sea eren tom vea mba se civir Yehova a ve imôngo la man sea nengen a aeren a ve a doon yô, se hen kwagh ken a ve shi se seer kporom ikyua a ve, di vough er Yeremia vea Baruki nahan. (Ôr Anzaakaa 27:17.) Ikyav i tesen yô, ka wea due kwaghpasen vea ijende you man wea nenge er nan lu pasen akaa a nan ne jighjigh a mi la wang wang, shin nan lu ôron kwagh u Yehova vangertiôr kua akaa a a tende zwa u eren sha ci wase la nahan, i lu u ken ishima nena? Kwagh u nan ngu a seer doon we je ka u henen a hen ga.

11-12. Ôr kwagh u a tese ér aluer se mba pasen kwagh vea anmgbianev asev yô, ikyaryan yase ia seer taver yô.

11 Nenge ase akav ahar a a tese ér anmgbianev ka vea pasen kwagh imôngo yô, ve hingir u lun kôôsôô ne. Anmgbian u kwase ugen u lun anyom 23 iti na ér Adeline. Yange kaa a ijende na igen ér vea za pase kwagh hen haregh u i fe pasen kwagh her ga yô; iti i ijende na la lu Candice. Adeline kaa ér: “Yange se soo u seer pasen kwagh sha gbashima, shi se soo ser tom ne u seer maan se iyol. Yange se soo u zuan a ishimataver sha er se za hemen u eren Yehova tom sha afatyô wase cii yô.” Nahan ve zua a iwasen er ve lu eren tom imôngo la nena? Adeline kaa ér: “Hanma iyange sea hide her aikighe yô, se lam, se ôr er ishima i lu se ker la kua ishimataver i se zough a mi ken iliam i se lam a ior ken iyange la yô, man gbenda u se nenge ser mimi je, Yehova ngu hemen se ken tom wase la. Yange i maa se iyol u lamen sha akaa ne je i gande, shi se seer fan ayol a ase kpaa.”

12 Anmgbianev mba kasev uhar ken tar u Frans mba ve lu kwav yô, u môm iti na ér Laïla, ugen di ér Marianne. Yange ve tôô ukasua utaan ve za pase kwagh ken geri u Bangui u a lu gartamen u Central African Republic la. Laïla umbur kwagh u yange za hemen yô. A kaa ér: “Mo vea Marianne yange se tagher a  mbamtaver kpishi, kpa er se lamen gbar gbar shi se soo ayol a ase yô, kwagh ne na ijende yase hemba taver cii. Er m nenge Marianne nôngo hoghol a gbenda u ior mba hen ijiir ne eren kwagh la, shi ior mba hen ijiir ne doo un ishima shi lu a gbashima sha tom u pasen kwagh kpishi yô, kwagh na seer doon mo.” Saa u yem ken tar ugen keng ve u zua a akaa a dedoo ne ga. Hanma shie u u dugh kwaghpasen vea anmgbian u nomso shin u kwase hen ijiir you yô, ka ian i injaa je u zough a mi i seer fan nan shi taver ikyaryan yen ye.

HEMBA VEREN ISHIMA SHA AEREN A DEDOO, SHI DEEN IOR A KWAGHBO

13. Ka mtaver u nyi nahan alaghga se tagher a mi shie u se lu eren tom imôngo vea azende a ase?

13 Ka sea eren tom imôngo vea azende ase hanma shie yô, se fa aeren a ve a dedoo kua mbamyen vev cii. Ka nyi ia wase se u wan ishima a mbamyen vev mbara? Hide umbur ase kwagh u Yeremia la. Ka nyi yange i wase un u hemban nengen a aeren a dedoo a azende a na lu a mi la shi den ve kwaghbo?

14. Ka nyi Yeremia yange hen sha kwagh u Yehova, man kwagh ne wase un nena?

14 Lu Yeremia nger takerada u Bibilo u i yer sha iti na la ye shi a shi nan kpa lu un nger 1 Utor man 2 Utor ye. Ka keng tom la yange ua wase un u kaven er Yehova a zungwen uumace mbaasorabo ne mhôônom tsung yô. Ikyav i tesen yô, Yeremia fa er Yehova yange de Tor Ahaba kwaghbo, kera nenge er i tim tsombor na cii shie u lu uma la ga sha ci u Ahaba gema ishima sha asorabo na yô. (1 Utor 21:27-29) Shi Yeremia yange fa er Manase er akaa a vihin Yehova ishima je hemba kwagh u Ahaba er la yô. Nahan je kpa, Yehova de Manase kwaghbo sha ci u gema ishima. (2 Utor 21:16, 17; 2 Kron. 33:10-13) Akaa ne yange aa wase Yeremia u dondon ikyav i Aôndo i wan ishima shi zungwen mhôônom la ken ieren na a azende a na a kôôsôô la.—Ps. 103:8, 9.

15. Yeremia yange dondo ikyav i Yehova i ishimawan la zum u Baruki de akaa agen dan un la nena?

15 Nenge ase gbenda u Yeremia yange er kwagh a Baruki, zum u Baruki va de akaa agen dan un ken tom na sha anshie ugen la yô. Alaghga Yeremia ma de kwagh u Baruki fese ér una fatyô u geman inja ga; nahan kpa, Yeremia wase ijende na ne, a ôr un loho u Aôndo tindi hen a na la kundu kundu, a cia un ashe ga. (Yer. 45:1-5) Ka akaa a nyi nahan se fatyô u henen ken kwagh laa?

Azende a dedoo nga den ayol a ve kwaghbo wuee (Nenge ikyumhiange i sha 16)

16. Er i tese ken Anzaakaa 17:9 nahan, ka nyi i gbe u se er keng sha er se vihi ikyaryan yase a mbagenev ga?

16 Jighilii yô, se fatyô u kaan ser anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ve eren kwagh a mshi shio ga. Sha nahan yô, zum u se ker ijende a or yô, hemba doon u se nôngo sha afatyô wase cii u taver ikyaryan shon. Aluer azende ase er kwagh u shami ga yô, ashie agen a hemba doon u wan a kwagh ken Mkaanem ma Aôndo. (Ps. 141:5) Man aluer kwagh u ve er la vihi se tsung je kpa, gba u se de ve a mi. Man zum u se de ve a kwaghbo shon yô, doo u se hide se lu lamen sha kwagh shon vea mbagen shin iyange igen vea eren kwagh u vihin se yô, shi se tôô kwagh shon se tuhwa inya ga. (Ôr Anzaakaa 17:9.) Jighilii yô, er se lu ken ashie a ican ne, doo u se hemba veren ishima sha akaa a dedoo a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ve eren la, a u veren ishima sha mbamyen vev. Aluer se mba eren nahan yô, kwagh la una taver ikyar i se ye a ve la. Shi gba hange hange u se er nahan hegen sha ci u shie u zegecan la, kwagh a gba se a azende a kôôsôô.

TESEN IEREN I MIMI

17. Yeremia yange tese ér un ngu ijende i mimi sha ashie a ican nena?

17 Profeti Yeremia yange tese ér un ngu ijende i mimi sha ashie a ican. Ikyav i tesen yô, orgen  u i yilan un ér Ebedimeleki, u eren tom hen ya u tor la yange yima Yeremia sha u dughun un shin ijôr i lun angbiôr angbiôr kera. Kpa Ebedimeleki iyol na gema lu cian atiator ér aa va bula un. Yeremia ongo kwagh ne yô, a hide a wa ave a tema ér ijende na ne ia nôngo tsô ia war ga. Er lu ken purusu nahan kpa, a nôngo sha afatyô na cii a ôr Ebedimeleki ityendezwa i surun ishima i Yehova er sha ci u Ebedimeleki yô.—Yer. 38:7-13; 39:15-18.

Azende a dedoo nga wasen anmgbianev mba nomso man mba kasev sha shie u mbamtaver ve te sha a ve yô (Nenge ikyumhiange i sha 18)

18. Er i pase ken Anzaakaa 17:17 nahan, shie u ijende yase i nyer ken mtaver yô, ka nyi i doo u se ere?

18 Nyian ne, anmgbianev mba nomso man mba kasev mba tagher a mbamtaver atô kposo kposo. Ikyav i tesen yô, akaa er ityartenger man ityav nahan na anmgbianev kpishi nyôr ken mbamtaver. Shie u kwagh a er nahan yô, se mbagen ka se ngohol ve sha er vea va lu hen uya asev yô. Mbagenev di ka ve na iwasen sha asange a koboo. Nahan kpa, hanma wase nana fatyô u sônon ér Yehova a wase anmgbianev mban. Shie u se nenge iyol i kpe anmgbian u nomso shin u kwase yô, alaghga se fa kwagh u se ôr shin se er jighilii ga. Kpa hanma wase nana fatyô u wasen. Ikyav i tesen yô, se fatyô u sôron shie sha er se za lu a nan imôngo yô. Se fatyô u keghen ato zulee shie u nan lu lamen yô. Shi se fatyô u ôron nan kwagh u ma ivur Bibilo i i hembe doon se, i ka i sur se ishima la. (Yes. 50:4) Kwagh u a hembe lun kwagh yô, ka u we keghen a kegh iyol u wasen azende ou, shie u i gbe u a wase a la.—Ôr Anzaakaa 17:17.

19. Aluer se ya ikyar a anmgbianev kangenaa hegen yô, kwagh ne una va wase se ken hemen nena?

19 Gba hange hange u se kange ishima u yan ikyar a anmgbianev mba nomso man mba kasev hegen, shi se taver ikyaryan shon. Sha ci u nyi? Sha ci u mbaihyomov asev vea va nôngo ér vea wa se mbaaie iyol sha er vea nôngo se de lun ken mzough ga yô. Vea soo u senden se ityough. Kpa iniôngon ve la ia gba mnger. Mayange vea fatyô u vihin dooshima u a lu hen atô wase la ga. Kwagh môm u vea er ve una vihi ikyaryan yase je kpa ngu ga. Jim je yô, ikyar i se ye a anmgbianev la ia kighir di ken botar ne tseegh ga, kpa ia lu gbem sha won!

ICAM 24 Va sha Uwo u Yehova

^ par. 5 Er mkur a zurum ne, gba u se cii se taver ikyar i se ye a anmgbianev mba nomso man mba kasev la. Se time sha kwagh u yange er Yeremia yô ken ngeren ne, kua kwagh u se fatyô u henen hen a na yô. Shi se lu nengen er aluer se ya ijende a mbagenev hegen ve, kwagh la una fatyô u wasen se shie u se nyer ken mbamtaver yô.

^ par. 2 I nger akaa a ken takerada u Yeremia la er akaa shon lu eren la sha adondo adondo ga.

^ par. 57 NGEREN U PASEN FOTO: Foto u tesen kwagh u alaghga una va za hemen hen shie u “zegecan” la yô. Anmgbianev mba nomso man mba kasev za yer hen ya u anmgbian ugen sha haav mbu iyoughouv. Er ve lu azende yô, mba surun ayol a ve asema ken shie u ican. Anmgbianev mban yange ve vande yan ikyar kangenaa cii ve zegecan hii ye.