Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Suur sha Yehova Nahan Lu Uma!

Suur sha Yehova Nahan Lu Uma!

“Suur sha TER a ishima you cii, de yier sha mkav wou ga.”—ANZ. 3:5.

ATSAM: 3, 8

1. Er nan ve se cii i gbe u a sur se asema?

SE CII gba u a sur se asema. Alaghga akaa nga zan se iyol gayô se tagher a akaa a van se ahenge shin se mba tagher a atsan ken uma wase. Heela tseegh ga, adooga iyolbeen shin angev va ta sha a vese, gayô ka ku u ma or wase. Se mbagen yô, ior ka ve shi eren a vese caveraa. Ipila mough kase se tser. Sha mimi yô, “ashighe a ican” ne tese wang je ér se mba “ken ayange a masejime,” shi a tese kpaa ér hanma sev yô, ka se kporom ikyua a tar u he la. (2 Tim. 3:1) Kpa alaghga se ndera keghen mkur u uityendezwa mba Yehova mbara ka kwagh u nyian a mi ga, shi mbamtaver kpa adooga mba seer a seer. Nahan ka han jim se fatyô u zuan a msurshima?

2, 3. (a) Ka nyi se fe sha kwagh u Habaku? (b) Er nan ve i doo u se time sha kwagh u takerada u Habaku?

2 Cii man se zua a mlumun sha mpin la yô, de se time nen sha kwagh u takerada u Habaku. Er Ruamabera a pase kwagh u uma u Habaku kua tom na vighe vighe ga nahan kpa, takerada u Bibilo u i yer sha iti na ne ka u taver se ishima kpishi. A shi nan kpa, iti i Habaku la inja na ér “U Kuven.” Kwagh ne a fatyô u lun u Yehova kuven ior nav sha u surun ve ishima gayô gbenda u mbacivir  Yehova ka ve var ken a na gbang gbang, ve hunde ishima la. Habaku yange lam a Aôndo, pine un mbampin. Se fatyô u kaan ser yange pine mbampin mbara kua ci wase kpaa, sha ci u Yehova mgbegha Habaku nger iliam ve la sha er ia lu se a iwasen yô.—Hab. 2:2.

3 Ruamabera ôr kwagh u profeti ne kpishi ga. A pase se di kwagh u iliam i sôngo sôngo i or u Aôndo u vanger doo un ker ga, shi ishima za un iyol tsung ne lam a Yehova la tseegh. Takerada na la kpa ka môm ken “akaa a i vande ngeren la cii,” a a lu ken Bibilo, i i lu Mkaanem ma Aôndo la, “sha u se̱ lu a ishimaverenkeghen sha ishimawan man ishimasurun i ken icighanruamabera” yô. (Rom. 15:4) Nahan takerada u Habaku ne ua fatyô u wasen se asange asange nena? Ua fatyô u wasen se u fan kwagh u a lu u suur sha Yehova jim jim la. Heela tseegh ga, kwaghôron u profeti u Habaku la wase se u lun a vangertiôr ér se fatyô u lun a bem ken ishima shin er se lu tagher a atsan kua mbamzeyol nahan kpaa. Nahan de se time ase nen sha kwagh u takerada u Habaku la zulee.

YILA YEHOVA

4. Er nan ve vanger doo Habaku ker ga, shi ishima za un iyol tsung-nu?

4 Ôr Habaku 1:2, 3. Habaku yange lu uma sha shighe u ican, u taver kpishi yô. Yange ure tsung sha ci u aferaior kua ior mba wan ipila mba ve kase un la. Lan un ishima, wener ka hanma shighe jim a bee a iferkwagh kera? Er nan jim ve Yehova a lu eren kwagh sha ikyaa ne fefa ga? Hanma vegher u Habaku una gema cii yô, a nenge ior nav ve tesen ieren i mimi ga shi ve nzughul a mbagen. Or u wasen lu ga. Ka zum u Habaku nenge akaa vihi tsung nahan ve, a yila Yehova ér ma a shi er kwagh sha ikyaa ne ye. Adooga tsô sha hiihii la je yô, Habaku hen ér kwagh gba Yehova sha akaa a a lu zan hemen la ga. Lu inja er Aôndo una gema ashe her fele ga nahan. We kpa gbidye ase kwar nenge er yange a lu or u Aôndo ne ken ishima yô.

5. Ka kwagh u injaa u nyi takerada u Habaku u tese se? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

5 Habaku yange kera suur sha Yehova ga shinii? Yange kera na uityendezwa mba Aôndo jighjigh gaa? Lu nahan ga cii! Er Habaku pase Yehova mbamzeyol nav kua akaa a lu nyian un ishima la, lu orumace za ôr nan ga yô, tese wang je ér yange suur sha Yehova her. Ikyav tese ér yange ishima za un iyol sha ci u fa shighe u Aôndo ga, shin fa er i hii ve Yehova a de ér una nyôr ken imba mlu u vihin la ga. Er Yehova mgbegha Habaku u ngeren akaa a yange za Habaku iyol la yô, kwagh la tese se kwagh u injaa kpen kpen: Mayange se cia u ôron Yehova mbamzeyol asev shin akaa a se lu a akperan sha mi la ga. A kaa je ér se pase un er ishima i lu se ker la ken msen. (Ps. 50:15; 62:8) Anzaakaa 3:5 kpa seer taver se ishima ér se ‘suur sha Yehova a ishima yase cii, se de yier sha mkav wase ga.’ Ikyav tese ér Habaku yange fa mkaanem mara shi dondo ma kpaa.

6. Er nan ve i gbe hange hange u se eren msene?

6 Habaku yange kar a ishima na kporom hen Yehova. Yehova lu ijende na i mimi kua Ter na kpaa. Yange ishima za Habaku iyol, kpa nôngo ér una sôr akaa iyol na ga. Kpa a er msen sha mbamzeyol nav mbara shi pase er ishima lu un ker la. Nahan a ver se ikyav i doon tsung. Shi Yehova U a ongo msen la, kaa ér se suur sha a na sha u pasen un mbamzeyol asev cii ken msen. (Ps. 65:2) Aluer se er nahan yô, Yehova kpa una er kwagh keng je; una kuve se sha u hemen se kundu kundu. (Ps. 73:23, 24) Una wase se u kaven mnenge na aluer ka nyi je se tagher a mi kpaa. Mbamsen mba ka se er a ishima yase i môm la, ka gbenda môm u ka se tese ser mimi je se suur sha Aôndo yô.

 UNGWAN IMO I YEHOVA

7. Yehova yange er nena sha akaa a lu zan Habaku iyol laa?

7 Ôr Habaku 1:5-7. Habaku yange geman ishimanyian na kua mbamzeyol nav cii we Yehova sha ikyev yô, alaghga tsô lu henen kwagh u Yehova di una er yô. Er Yehova a lu Ter u mhôônom ka ma kôr un shi yange kav er lu Habaku yô, a zôhô a na ga cii. Aôndo kav er i lu mliam je ishima i vihi Habaku ker a lu vaan yô. Yehova maa pase Habaku kwagh u ica a gba ga una er a Mbayuda mba ve lu hemban ato la yô. Man alaghga tsô, Habaku lu or u hiihii u Yehova hii pasen nan ér un sôôn tsahan aferaior la yô.

8. Er nan ve mlumun u Yehova la lan Habaku ishima kpishi?

8 Yehova yange tese Habaku ér Un wa agoyol a eren kwagh sha ikyaa la. Yange mtsaha lu van sha kov u ifer man u wan ipila la fele fele je. Er Yehova kaa ér “ken ayange a en” yô, lu tesen je ér ijirôron na ia va, profeti ne una lu uma her gayô ior mba ken kov na la vea lu uma her. Mlumun u Yehova ne lu kwagh u Habaku ver ishima u ungwan cuku kpaa ga yô. Lu kwagh u Yehova una ôr un sha mliam nam nee? Gadia kwagh u Yehova ôr un ne tese ér ican ia seer a seer ken Yuda. Mbakaldi (shin ior i Babilon) lu ior mba ve vihi tu shi ve wa tswam kpishi yô; yange ve wa ipila hemba ior mba ken ityô i Habaku, mba a hemba kpa ve fa atindi a Yehova la. A er nan ve a lu ikyurior i vihin tu, i civir akombo ne Yehova una de ér ve va tsaha ior mba Habaku? Luun er ka we nahan yange ma u er nena sha kwagh u Yehova kaa ér una er nee?

9. Ka mbampin mba nyi nahan alaghga Habaku yange una pine iyol na?

9 Ôr Habaku 1:12-14, 17. Habaku yange kav er Yehova soo ér una na Babilon a kure ijirôron Na, a tsaha mbaaferev mba ve kase Habaku la yô, kpa ishima lu a mem un ga. Nahan cii kpa, a hide a iyol na ijime, a kaa a Yehova ér, ngu “Vande” na her. (Dut. 32:4; Yes. 26:4) Lu u Habaku una wa ishima, a za hemen u suur sha dooshima u Aôndo kua erdoo na. Er profeti ne kange ishima u eren nahan yô, kwagh la na un vangertiôr u shi za pinen Yehova kwagh. A er nan ve Yehova una de akaa aa vihi ken Yuda yum nahana? Er nan a soo u eren kwagh sha mi ave ave je ga? A er nan ve Uhembanagee una de ér ior ve ya ican yum nahana? Er nan ve a nenge iferkwagh i tem tor kpa a “gbe huan ving” tsô? Gadia Un ngu “Icighan” je, “ashe [Na a] a lu wang” la, “a gande u kenger sha iferkwagh.”

10. Shighe gen a lu se ken ishima er yange lu Habaku nahan sha ci u nyi?

10 Adooga ashighe agen se kpa a lu se ken ishima er yange lu Habaku nahan. Doo u se ungwa imo i Yehova. Doo u se suur sha a na a ishima yase cii, se ôron shi se henen Mkaanem nam; kwagh la una na se ishimaverenkeghen. Ka se ungwa kwagh u uityendezwa nav ken akaawan a nongo na u nan se la. Kpa alaghga shi se pine ser, ‘Ka hanma shighe jim ican yase ia bee?’ Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u Habaku shi er laa?

KEGHEN YEHOVA

11. Habaku yange keghen ato ongo imo i Yehova yô, a kange ishima u eren nyi?

11 Ôr Habaku 2:1. Habaku yange lam vea Yehova nahan, ishima gba un shimi kpen kpen. Nahan a kange ishima ér una za hemen u keghen Yehova zan zan shighe u Yehova una er kwagh sha ikyaa ne la. Kwagh ne lu u nuren ôron di kwagh gagher tsô ga; gadia va kimbir tesen ér un kange ishima u eren nahan. A kaa ér: “Me lu ving me kegh iyange i ican” la. (Hab. 3:16) Mbacivir Aôndo mbajighjigh mbagen kpaa yange ve wa ishima ve suur sha Yehova nahan; man kwagh la taver se ishima ér mayange se de yen ishima u keghen Yehova  ga, zan zan shighe u una kar eren kwagh la.—Mika 7:7; Yak. 5:7, 8.

12. Ka nyi se fatyô u henen hen Habaku?

12 Kwagh u Habaku kange ishima u eren la tese se nyi? Hiihii yô, aluer ka nyi je se tagher a mi i karen jighjigh wase kpa, gba u mayange se de u eren msen hen Yehova ga. Sha uhar yô, gba u se keghen ato se ungwan kwagh u Yehova a lu ôron se ken Mkaanem nam man sha ikyev i nongo na la. Sha utar yô, gba u se wa ishima se keghen Yehova, se lu a vangertiôr ser una va bee a ican yase kera sha shighe u a ver la. Aluer se za hemen u lamen a Yehova sôngo sôngo shi se mba ungwan imo na shi keghen kpaa er Habaku nahan yô, ishima ia gba se shimi tsung, maa kwagh la una wase se u wan ishima. Ishimaverenkeghen yase ia seer taver ishimawan yase, kwagh ne di una gema a wase se u ember aluer se tagher a atsan nan nan je kpaa. Ishimaverenkeghen ia na se lu a vangertiôr ser Ter wase u Sha la una er kwagh kpee, a bunde ga.—Rom. 12:12.

13. Yehova yange sur Habaku ishima nena?

13 Ôr Habaku 2:3. Habaku yange tsua u keghen nahan, kwagh la doo Yehova kpishi je. Uhembanagee yange fa ican i Habaku i vihin tsung ne vindi vindi. Aôndo maa sur un ishima; a pase profeti ne nahan ér una zua a mlumun sha mbampin mba pine a ishima i mimi ne. Lu u ica a gba ga je, a kar a akaa a yange lu zan un iyol la cii kera. Nahan lu inja er Aôndo lu kaan a Habaku ér: “Wa ishima, suur sha a mo. U zua a mlumun wam keng, una timbir nan nan kpa, u zua a mi!” Yehova umbur un nahan ér un ver shighe u una kure uityendezwa nav yô. Aôndo wa Habaku kwagh ér a kegh zan zan una kar kuren mbaawashima Nav. Lu kwagh u una va profeti la ahenge ga cii.

Er nan se kange ishima ser se civir Yehova sha afatyô wase ciilii? (Nenge ikyumhiange i sha 14)

14. Ka nyi i doo u se kange ishima u eren ken ashighe a ican nee?

14 Aluer se wa ishima se mba keghen Yehova shi se mba keghen ato ungwan kwagh u a lu ôron se yô, kwagh la una na se vangertiôr shi una wase se u lun a bem ken ishima shin er se lu tagher a atsan kua mbamtaver nahan kpaa. Yesu kpa pase er i doo u se suur sha Yehova, Orkuranshighe u Hemban la yô. A kaa ér se de veren ishima sha “ashighe man aan” a Aôndo a lu a pase ga la ze. (Aer. 1:7) Yô, mayange se yina nen ishima ga, se hide nen a ayol ase ijime, se keghen a jighjigh u nan man ishimawan; se eren nen tom a shighe wase sha inja u civir Yehova sha gbashima er se fetyô la cii.—Mar. 13:35-37; Gal. 6:9.

ALUER SE SUUR SHA YEHOVA YÔ, SE VA ZUA A UMA

15, 16. (a) Ka uityendezwa mba doon tsung mba nyi se fatyô u nengen a mi ken takerada u Habaku? (b) Uityendezwa mbara tese se nyi?

15 Yehova er ityendezwa a orperapera u nan suur sha a na nahan ér: “Kpa orperapera yô, ka sha jighjigh u nan, u nan ne la, man nana lu uma ye,” shi a kaa ér, “tar ua mgbough a mfe u iengem i TER.” (Hab. 2:4, 14) Mimi je, mba ve we ishima ve lu suur sha Yehova cii, vea va zua a injar i uma.

16 Aluer u ôr ityendezwa i ken Habaku 2:4 la kpase maa u tôô ashe kera yô, a lu u inja er mkaanem mara ka kwaghôron u i gbe jimin zwa tsô ôron nahan. Nahan kpa apostoli Paulu yange nenge er kwagh u Yehova a kaa ne i lu kwagh u iniumbe ga yô. A ter ivur la ken uwashika nav kwa tar! (Rom. 1:17; Gal. 3:11; Heb. 10:38) Aluer orperapera nan tagher a mbamtaver nan nan je kpa, er nan lu jighjigh shi nan lu suur sha Yehova yô, nana nenge er Aôndo una kure uityendezwa nav yô. Yehova kaa a vese ér se ta ashe se nenge ken hemen kpaa, se de nengen sha kwagh u hegen tseegh ga.

17. Takerada u Habaku na se mba a vangertiôr ser nyi?

17 Takerada u Habaku ngu a ityesen i  injaa sha ci u se mba se lu uma ken ayange a masejime ne cii. Yehova tôndo zwa u va nan hanma orperapera u nan tese ér nan na un jighjigh shi nan suur sha a na la uma u tsôron. Yô se za nen hemen u seer taver jighjigh u se ne Aôndo la, shi seer suur sha a na aluer ka nyi ican shin ishimanyian se tagher a mi kpaa. Yehova kaa a vese sha ikyev i Habaku ér una sue se shi una yima se kpaa. A kaa di tsô ér se suur sha a na shi se wa ishima se keghen shighe na. Zum la Tartor u Aôndo ua lu hemen, nahan tar cii ua iv a ior mba saan saan kua mbaasemaleghlegh mba civir un.—Mat. 5:5; Heb. 10:36-39.

SUUR SHA YEHOVA A IEMBER

18. Akaaôron a Yehova yange bende a Habaku nena?

18 Ôr Habaku 3:16-19. Mkaanem ma Yehova yange ma bende a Habaku tsung. Yange gbidye kwar sha akaa a kpilighyol a Yehova er sha u yiman ior nav ken ayange a karen la. Kwagh la na Habaku seer suur sha Yehova. A fa je ér Yehova una kera timbir ga, una er kwagh fese! Kwagh la yange sur profeti ne ishima tsung shin er fa dedoo ér una za hemen u yan ican her sha anshighe kpuaa nahan kpaa. Ishima kera za Habaku iyol ga. A na jighjigh ér Yehova una yima un. Ka nahan ve ôr mkaanem ma tesen ér un na Yehova jighjigh un tôô ave sha, ma nyian kpa i lu umbur ma her ne ye. Mbafantakerada mbagen hen ér inja i ivur i sha 18 la ér “Me tsuwe sha iember ken Ter; me shav amar me ember ken Aôndo.” Mkaanem man ka ma taver se cii ishima kpishi je! Yehova er uityendezwa mba doon tsung a vese tsô ga, kpa a kaa a vese ér un ngu eren kwagh hegen fele fele sha u kuren uityendezwa mba shon.

19. Se zua a msurshima er Habaku nahan nena?

19 Ikyav tese wang ér kwagh u vesen u se fatyô u henen ken takerada u Habaku yô, ka u suur sha Yehova. (Hab. 2:4) Se fatyô u nan Yehova jighjigh shi zan hemen u suur sha a na aluer se taver ikyar i se ye a na la yô. Se taver ikyaryan ne sha u (1) eren msen kpoghuloo, ôron Yehova mbamzeyol asev kua ishimanyian yase; (2) veren ishima zulee sha kwagh u se er ken Mkaanem ma Yehova la kua kwagh u nongo na u kaa ér se er yô; man (3) wan ishima keghen Yehova shi eren kwagh sha mimi. Ka kwagh u Habaku er je la. Shin er yange hii takerada na sha ijungwen nahan kpa, va kure u sha mkaanem ma iemberegh shi zua a ishimataver kpaa. Yô, se dondo nen ikyav i Habaku la sha er se kpa Yehova a kuve se nahan a kundu se iyol yô. Kwagh la una sur se ishima ken botar ne kpishi je.