Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

“Me Zende ken Mimi Wou”

“Me Zende ken Mimi Wou”

“TERE, tesem gbenda Wou, sha u me zende ken mimi Wou” yô.—PS. 86:11.

ATSAM: 31, 72

1-3. (a) Doo u ishima ia lu se ker sha kwagh u mimi u Bibilo la nena? Tese ikyav. (Nenge ufoto mba ve lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

IEREN i ior yamen kwagh shi hiden yemen a mi ape ve yam un la ka kwagh u ior ve eren hanma ijiir yô. I gbidye kwar ér ken ityar igen yô, aluer ior yam akaa 100 ken shôôpu yô, ka i nôngo u hiden a mi ataankaranyiin nahan. Heela tseegh ga, ior ka vea gema a yam akaa 100 nahan sha Intanet yô, a hiden a mi a hemba 30. Kwagh ngu a lu nahan sha ci u alaghga kwagh shon za kera ngu er yange or shon nan ver ishima la ga, shin kwagh la ngu a zayol shin a doo nan ga. Ka a luun nahan yô, maa ve hide a mi ér vea va musan a tôô ugen gayô i hide ve a inyaregh vev.

2 Er se fatyô u hiden a kwagh u se yam ser i na se inyaregh yasegh nahan kpa, mayange se soo ser se hide a “mfe” u mimi u Bibilo u se “yam” la, shin se ‘tee’ un ga. (Ôr Anzaakaa 23:23; 1 Tim. 2:4) Er se vande nengen ken ngeren u karen la nahan, yange se yam mimi sha u tôôn shighe kpishi henen un. Heela tseegh ga, alaghga yange se de akaa a se wa ishima u eren ken uma la kar se sha er se yam mimi yô. Shi alaghga kwagh ne va a zayol ken ikyaryan yase a mbagenev shin yange gba u se gema mhen wase man ieren yase shin se de aeren a ityôô kua akaa agen a Ruamabera  a vende la sha er se yam mimi yô. Nahan kpa, akaa a yange se de kar se shin se tôô se yam mimi a mi la yina sha averen a se va zough a mi yô.

3 Ka a hide sha kwagh u mimi u Bibilo la yô, i lu se ken ishima vough er orgen u Yesu yange ôr kwagh na ken injakwagh na igen la nahan. Yesu yange ôr kwagh u orkasua u lu keren utagbede mba dedoo maa za zua a mi môm la, sha u tesen er mimi u kwagh u Tartor ngu a doo mba ve zough a mi la yô. Tagbede môm u orkasua ne zua a mi la lu u taver ishe kpishi je yô, a za ‘tee’ akaa a a lu a mi cii, za yam un. (Mat. 13:45, 46) Se kpa mimi u sha kwagh u Tartor u Aôndo kua mimi u akaainjaa agen u yange se hen ken Mkaanem ma Aôndo la cii, lu u taver ishe je, se kegh a kegh iyol u den nyityôkwagh cii ser i kar se sha er se zua a mi yô. Aluer mimi la za hemen u gban se kwagh yô, mayange se ‘tee un ga’ cii. Kpa kwagh gema er vihi yô, mimi kera gba mbacivir Aôndo mbagen kwagh ga, nahan ve tee un kuaa je kpaa. Doo u mayange se de ser imbakwagh ne i er se ga! Gba u se ungwa kwagh u Bibilo i we se ér se “zenden sha mimi” la, ve se tese ser mimi la gba se kwagh tsung shi se soo u mayange teen un ga ye. (Ôr 3 Yohane 2-4.) U zenden sha mimi la, wa u veren un ser a lu kwagh u hiihii ken uma wase shi tesen mimi shon sha ieren yase. Se time ase sha mbampin mban: Er nan ve mbagenev ka ve hingir u “teen” mimi, man ka ve ‘tee’ un nena? Se er nan ve se palegh u eren imba ibumekwagh la nahana? Se seer taver ishima i se kange ser se za hemen u “zenden sha mimi” la nena?

ER I HII VE MBAGENEV KA VE ‘TEE’ MIMI LA MAN ER KA VE ‘TEE’ UN YÔ

4. Ka nyi yange i na ve mbagenev hingir u “teen” mimi sha ayange a mbaapostoli laa?

4 Sha ayange a mbaapostoli la, mbagen mba ve ungwa atesen a Yesu maa ve dondo un sha hiihii la, va kera za hemen u zenden ken mimi ga. Ikyav i tesen yô, shighe u Yesu koso ikpelaior sha ivande bee kera la, ikpelaior la dondo un per Zegemnger u Galilia yande la. Mba za nôô ker yô, Yesu ôr kwagh ugen u kunda ve iyol yô, a kaa ér: “Aluer né yaan iyol i Wan u or, man shi né maan awambe a Na kpaa ga yô, né lu a uma ken ayol a en ga.” Nahan er ma ve pine Yesu ér a pase ve inja i mkaanem nav mara yô, ve de kwagh la gema na ve gbev mbu nôngon, ve kaa ér: “Kwaghôron ne ngu ican je; ka an nana fatyô u veren ato sha mini?” Sha nahan yô, “mbagenev kpishi ken mbahenen Nav hide ijime, ve kera za a Na ityô ga.”—Yoh. 6:53-66.

5, 6. (a) Ka nyi i ne mbagen sha ayange ase ne ve kera ker mimi ne ve saa a mi ga? (b) Or a fatyô u undun mimi tegh tegh nena?

5 Kwagh er vihi yô, nyian ne kpa mbagen kera kôr mimi ne saa a mi ga. Mbagen yange i hide i sôr mkav wase sha ma ivur Bibilo maa kwagh la na ve gbev mbu nôngon; shin ve nôngo gbev sha ci u kwagh u anmgbian u i fe nan ken tiônnongo u Yehova wuee yange nan ôr shin nan er yô. Mbagen di yange i wa ve kwagh ken Ruamabera maa kera doo ve ga shin iyongo zua ve a Orkristu ugen maa ve ta mimi kera je. Mbagen yô, ve dondo mbavendan mimi kua mbaahendanev mba ve soo atesen a mimi ga la. Kwagh la na yô, ve mbagen ve “undu” Yehova kua tiônnongo na sha apera. (Heb. 3:12-14) Nenge ase er yange vea za hemen u tilen sha mimi shi vea ne Yesu jighjigh vangertiôr er Peteru nahan ve ma doo sha wono! Shighe u Yesu pine mbaapostoli nav ér ve kpa ka ve ape yemenee la, fese je Peteru kaa ér: “Tere, ka hen an je shi sé zaa? Ka We U lu a mkaanem ma uma u tsôron ye.”—Yoh. 6:67-69.

6 Mbagen yô, yange ve hii u undun mimi tegh tegh, je yô, alaghga ve iyol ve kpa ve fa kwagh u lu zan hemen ga. Or u nan hii u undun mimi tegh tegh nan ngu er tso u a hii u kuan undun kpetar kure kure nahan.  Bibilo pase kwagh u ka a hii u eren kure kure ne ér ka u “kuwan karen ihyongo.” (Heb. 2:1) Or u nan undu mimi yô, ka nan fa dedoo er nan lu undun sha apera yô; kpa or u nan lu kuwan, tan mimi kera yô, ka i lu sha apera ga. Kpa er ka i lu sha apera ga nahan kpa, imbaor la mlu u nan vea Yehova ka a kera doo ga, shi i mase shin a shi u nana gbihi mimi. Se palegh kwagh u vihin ne nena?

SE PALEGH U TEEN MIMI NENA?

7. Ka nyi i doo u se hii eren i ia wase se se palegh u teen mimi?

7 Gba u se lumun akaaôron a Yehova cii shi se eren sha mi ve se lu zenden sha mimi ye. Gba u se ver mimi una lu kwagh u hiihii ken uma wase shi se dondon akaawan a Bibilo ken uma wase. Tor Davidi yange er msen hen Yehova kaa ér: ‘Me zende ken mimi Wou.’ (Ps. 86:11) Davidi yange kange ishima u eren nahan. Se kpa gba u se kange ishima ser se zende ken mimi u Aôndo la. Se er nahan ga yô, shighe gen a lu se ape hiden yemen sha akaa a yange se de kar se shin se tôô se yam mimi a mi la. Kpa doo u a lu nahan ga, gba u se kôr mimi jimin cii a ishima i môm. Se fatyô u tsuan mimi mbagen geman vendan mbagen ga. Gba u se zenden ken ‘mimi cii’ (Yoh. 16:13) De se gbidye ase kwar sha akaa ataan aa alaghga yange se yam mimi a mi la. Se er nahan yô, kwagh la una wase se, se seer kangen ishima ser mayange se hide se yem sha akaa a yange se undu la ga.—Mat. 6:19.

8. Aluer Orkristu ngu eren tom a shighe u nan sha inja ga yô, kwagh la una na nana hii u kuwan undun mimi nena? Tese ikyav.

8 Shighe. Kwagh u una wase se, se kua se undu mimi ga yô, ka u eren tom a shighe wase sha inja. Aluer se wa ikyo ga yô, alaghga se hii u vihin shighe wase kpishi sha ahumbe a man kua akaa a a doon se u eren la man u keren akaa sha Intanet gayô nengen televishen. Er akaa ne a lu a bo ga nahan kpa, alaghga shighe u se lu vihin sha a la, una pande a nyôr ken shighe wase u henen kwagh sha tseeneke wase kua akaa agen a se eren ken tiônnongo la. Nenge ase kwagh u yange er anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Emma * yô. Hii shighe u lu iyev la je, soo kwagh u anyinya a hendan. Yange una luun a ian je, a yem nyinya i hendan. Shighe kar kpuaa yô, ishima gba nan un ibo sha shighe u lu vihin kpishi sha u eren msaanyol la. Nahan a hide a sôr gbenda u vihin shighe na la, nahan ken masejime yô, a gema eren akaa a na un msaanyol la akuma akuma. Kwagh ugen u wase un yô, lu kwagh u Cory Wells, u un kpa yange eren anumbe a hendan nyinya yô. * Hegen ne Emma hembe nan shighe na sha u eren akaa a ken tiônnongo shi lun vea tsombor na kua azende a na a ve cii ve civir Yehova la. A nenge ér un hemba ngun kôôsôô a Yehova hegen shi saan un iyol er un lu eren tom a shighe na sha inja yô.

9. Aluer or yem u zendan akaa a iyolough yô, kwagh la una na nana gema akaa a ken jijingi a ta ken ijime nena?

9 Uyôughyôughmbaakaav. Aluer se soo ser se za hemen u zenden ken mimi yô, gba u se gema ishima yase se ver sha akaa a iyolough ga. Yange se mba va henen mimi yô, se gema akaa a ken jijingi se ver hiihii, akaa a iyolough gema lu se kwagh u sha uhar. Yange saan se iyol er se gema akaa a iyolough se ver ken ijime sha er se zende ken mimi yô. Nahan kpa, alaghga shighe a karen yô, se nenge mbagen vea lu yamen hanseeti man tablet shin ambaakaa la nahan a a sember duen yô, shi eren akaa agen sha inyar. Adooga a hii u lun se inja er kwagh ngu karen se nahan. Aluer akaa a hange hange a se lu a mi la nga kera kuman se ga yô, se gema akaa a ken jijingi maa se nôngor kera se gba nôngon ser se ombo akaa a iyolough.  Ieren la umbur se kwagh u Dema. Yange “tar u ainge ne” doo Dema ishima, nahan kwagh la na un za undu apostoli Paulu ken tom u ve na uma ve u eren la. (2 Tim. 4:10) Er nan ve Dema za undu Paulu? Akaa a iyolough yange hemba doon un ishima a akaa a ken jijingi shin kera soo ér akaa a kar un sha er una er tom vea Paulu ga shinii? Bibilo kera ôr ga. Nahan mayange se soo ser akaa a iyolough shi a hide a hii u saren se ga, shi mayange se de ser akaa ne a dan se, a kar a hemba doon se ishima a mimi ga.

10. Aluer se soo ser se za hemen u zenden ken mimi yô, ka unô i gbe u se lumun ser ve kighir se ga?

10 Ikyar i se ye a mbagen la. Aluer se soo ser se za hemen u zenden ken mimi yô, gba u se lumun ser mbagenev ve kighir se ga. Yange se mba va fe mimi yô, kwagh la bende a mlu wase vea azende a ase kua mba hen tsombor wase mba ve lu Mbashiada ga la. Mbagen yô naan se icivir her, mbagen gema hendan a vese. (1 Pet. 4:4) Er i gbe u se lu a ior mba hen tsombor wase doo doo shi se eren a ve kundu kundu nahan kpa, gba u se wa ikyo sha er se per atindi a Yehova sha ci u se mba nôngon ser i doo ve a vese ga. Se nôngo sha afatyô wase se za hemen u lun a ve bem bem. Kpa doo u se umbur icin i i te ken 1 Mbakorinte 15:33 la, nahan a lu mba ve civir Yehova tseegh se ya ijende a ve sôngo sôngo ye.

11. Se er nan ve se palegh aeren a Bibilo i vende laa?

11 Mbamhen kua aeren a bo. Gba u mba ve zenden ken mimi cii vea lu wang. (Yes. 35:8; ôr 1 Peteru 1:14-16.) Shighe u se lu van ken mimi la, yange se cii se sôr aeren a ase sha er aa zua sha atindiakaa a Bibilo a perapera la yô. Mbagen yange ve gema aeren a ve sha gbenda u vesen. Nyityô gbenda u yange se sôr aeren a ase cii kpa, doo u mayange se tee mlu wase u wang la sha u hiden nyôron ken ihyôngor i tar u u we ijimba yum ne ga. Se er nan ve se palegh ijimba? Gbidye kwar sha ishe i hemban cii i Yehova a yam se a mi sha er se lu wang la, ka awambe a injaa a Wan na Yesu Kristu je la. (1 Pet. 1:18, 19) Aluer se soo ser se lu wang sha ishigh ki Yehova yô, gba u hanma shighe cii se umbur er nagh ku ipaan ku Yesu la ku lu kwagh u numben a mi ga yô.

12, 13. (a) Er nan ve i gbe hange hange u se nenge umemyol er Yehova kpa a nengen ve laa? (b) Ka nyi igen se lu timen sha mi?

12 Aeren a ityôô kua akaa agen a Bibilo i vende la. Alaghga mba hen tsombor wase kua mba se eren tom imôngo shin se ze makeranta imôngo la vea soo ér se kohol ve ken uiniongo mba ve eren la. Se er nan ve se lumun ser ve kighir se, se nyôr eren uiniongo kua umemyol mba ve vihi Yehova ishima la ga? Gba u se umbur gbenda u Yehova a nengen uiniongo mban la hanma shighe. Aluer se time ken ityakerada i i ôr kwagh u mhii u umemyol mban yô, a wase se kpishi. Ka sea umbur atôakyaa a Bibilo i vende umemyol mbara, a a ne se eren ve ga la yô, se hemba lun a vangertiôr ser se mba zenden sha gbenda u u “doo Ter ishima yô.” (Ef. 5:10) Aluer se suur sha Yehova kua Mkaanem nam, ma ma lu mimi la yô, kwagh la una kura se, se hemba “mcie u cian or” la.—Anz. 29:25.

13 U zenden ken mimi la, ka kwagh u zan hemen a mi zan zan; ka kwagh u se er zan zan gbem sha won yô. Se er nan ve se seer kangen ishima u zan hemen u zenden ken mimi? De se time sha igbenda itiar.

SEER KANGEN ISHIMA U ZENDEN KEN MIMI

14. (a) Aluer se za hemen u yamen mimi yô, kwagh la una wase se u seer kangen ishima ser mayange se tee un ga nena? (b) Er nan ve kwaghfan man mkôôm kua mkav ve lu a inja kpishi?

14 Hiihii yô, za hemen u henen mimi u injaa u ken Mkaanem ma Aôndo la shi gbidyen kwar sha mi. Yam mimi sha u veren  ian i u yaan kwaghyan u injaa u mimi u Mkaanem ma Aôndo la yô. U er nahan yô, mimi una seer doon we ishima shi u kange ishima wer mayange u tee un ga. Dugh u yamen mimi kera yô, Anzaakaa 23:23 kaa ér shi se yam “kwaghfan man ityesen man mkav kpaa.” Mfe la tseegh kuma ga. Gba u se dondon mimi u se hen la ken uma wase. Ka sea lu a mkav yô, se tôô akaa a se hen la se seer sha akaa a se vande fan la. Kwaghfan maa a mgbegha se u eren kwagh u se fe la. Ashighe agen mimi ne ngu a kôôm shi a tsaha se, a tese se ape i doo u se sôr la. Zum u kwagh a lu nahan yô, doo u se er kwagh sha mi fese. Ityesen la hemba azurfa ica je.—Anz. 8:10.

15. Mimi kor se er kwange nahan nena?

15 Sha uhar yô, kange ishima wer u dondon mimi ne ken uma wou ayange ayange. Tsule kwange u mimi ne lu a mi shin iwenge. (Ef. 6:14) Sha ayange a i ngeren Bibilo la, kwange u orshoja yange u lu nan a iwasen kpishi shi u na i lu u kwagh a kar a bende nan a iwenge kua ikyav mbi ken atô dang ga. Nahan kpa, yange i gba u nana tsule kwange tsoomoon ve ua wase nan ye. Yange nana tsule kwange tsoomoon ga yô, u lu nan a iwasen kpuaa tseegh. Nahan kwange wase u ken jijingi u i lu mimi la di ngu kor se nena? Aluer se tsule mimi ne tsoomoon yô, una kura se, se palegh mbamhen mba ikyoo ga shi una wase se u tsuan akaa sha inja. Zum u se tagher a imeen shin kwagh u karen jighjigh wase yô, mimi u Bibilo la una wase se se kange ishima u eren kwagh u vough. Er orshoja nana cihi a hen u moughon yemen ityav a kwange u nan shio ga nahan, gba u se kpa se kange ishima ser mayange se oghom shin se tsuwa kwange wase u mimi ne ga. Doo u se nôngo sha afatyô wase cii se tsule u tsoomoon, sha u dondon mimi ken uma wase. Shi kwange la yange u wase orshoja sha gbenda ugen kpaa, yange nan wa sanker sha mi. Kwagh la maa va a vese sha gbenda ugen u se seer kangen ishima u zenden ken mimi yô.

16. Ka sea tesen mbagen mimi yô, kwagh la ngu a na se seer kangen ishima u zenden ken mimi nena?

16 Sha utar yô, tesen ior mimi u Bibilo la er u fetyô cii. Kwagh la una wase u u kôron sanker u ken jijingi u a lu “mkaanem ma Aôndo” la gbang gbang. (Ef. 6:17) Se cii se fatyô u seer lun mbafan ityesen sha u tsaase igbenda i se tesen ior la, fan u “pasen kwaghôron u mimi la jighilii.” (2 Tim. 2:15) Er se lu eren tom a Bibilo u wasen mbagenev u yamen mimi shin vendan atesen a aiegh yô, akaaôron a Aôndo ka a seer teman hoghom hoghom ken ishima yase. Kwagh ne maa a wase se u seer kangen ishima u zenden ken mimi.

17. Er nan ve mimi a gbe u kwagha?

17 Mimi ka iyua i injaa i Yehova a ne se yô. Mimi ne na yô, se mba a kwagh u injaa u hemban cii, ka ikyar i se ye a Ter wase u Sha sôngo sôngo je la. Yehova tese se je gande ôron, kpa ka di mhii tsô! Aôndo shi seer se ityendezwa igen sha mimi u se vande yamen ne ér una na se uma u tsôron. Nahan yô, mimi ne a gba u kwagh er tagbede u dedoo nahan. Za hemen u ‘yamen mimi, de teen un ga’ cii. U er nahan yô, we kpa u fatyô u kuren ityendezwa you a Yehova er Davidi nahan, wer: “Me zende ken mimi Wou.”—Ps. 86:11.

^ par. 8 Ka iti na kpôô kpôô ga.

^ par. 8 Za sha Ityôgh ki Televishen ki JW, nenge ape i nger ér AKAATÔVON MAN AKAA A A ER YÔ > MIMI NGU GEMAN IOR la.