Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U TIMEN SHA MI 11

Ungwan Imo i Yehova

Ungwan Imo i Yehova

“Ngun ka Wan Wam . . . ungwan nen Un.”—MAT. 17:5.

ICAM 89 Ungwa Imo i Ter, A̱ Ver U

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1-2. (a) Yehova lamen a uumace nena? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

YEHOVA lamen a vese man ka i doo un u eren nahan kpaa. Ngise la Yehova lamen a uumace sha ikyev i uprofeti man mbatyomov kua sha ikyev i Yesu Kristu. (Amo. 3:7; Gal. 3:19; Mpa. 1:1) Nyian ne, ngu a lam a vese ken Mkaanem nam, ka Bibilo je la. A na se Bibilo sha er se hen gbenda u a henen kwagh la shi se kav igbenda na yô.

2 Shighe u Yesu lu shin tar la, Yehova lam Sha ior ungwa kuma acin atar. De se time sha kwagh u Yehova yange ôr la, shi se nenge kwagh u se fatyô u henen ken kwaghôron na la man er se zua a mtsera ken kwagh u ôr la yô.

“WE, U NGU WAN WAM U ISHIMA ISHIMA”

3. Er i nger ken Marku 1:9-11 nahan, ka nyi Yehova yange ôr shighe u Yesu er batisema laa, man ka akaa a vesen a nyi mkaanem mara ma tese?

3 Ka ken Marku 1:9-11, Bibilo i ter kwa u hiihii u Yehova iyol na lam Sha ye. (Ôr.) Yange kaa ér: “We, U ngu Wan Wam u ishima ishima, ka We ishima i doom a We yum ye.” Sha mimi yô, yange Yesu una ungwa er Ter na lam Sha, lu pasen er Yesu a doo un ishima shi un lu a vangertiôr ken a na nahan, kwaghôron la una kôr un ken ishima kpishi! Kwaghôron u Yehova la due a akaa a vesen atar sha kwagh u Yesu. Hiihii yô, Yesu ka Wan u Aôndo. Sha uhar yô, Yehova soo wan na. Man u sha utar yô, Yehova lumun wan na. De se time sha akaa ne môm môm.

4. Yesu yange hingir Wan u Aôndo sha gbenda u he shighe u i er un batisema la nena?

4 “We, u ngu wan wam.” Yehova yange ôr mkaanem man u tesen ér Yesu, Wan na u ishima ishima la ya ikyar vea Na sha  gbenda u he. Shighe u Yesu lu Sha la, vande lun Wan u Aôndo u ken jijingi. Kpa Yesu va eren batisema yô, i tsegha un sha icighan jijingi. Aôndo yange tese hen shighe la je ér, Yesu u a lu Wan na u i shighe un mkuren la lu a ishimaverenkeghen i hiden yemen sha za lun Tor u Aôndo a tsough la kua Zegepristi kpaa. (Luka 1:31-33; Heb. 1:8, 9; 2:17) Sha nahan yô, shighe u i er Yesu batisema la, Ter na lu a ityôkyaa i injaa i kaan ér: “We, U ngu Wan Wam.”—Luka 3:22.

Ior ka vea wuese se shi vea taver se ishima yô, i doo se (Nenge ikyumhiange i sha 5) *

5. Se dondo ikyav i Yehova i tesen dooshima shi taver mbagen asema la nena?

5 “U ngu . . . u ishima ishima.” Yehova yange wuese Yesu shi tese ér a doo un ishima, nahan ikyav na la umbur se ér doo u se keren aan a taver mbagen asema. (Yoh. 5:20) Or u se soo kwagh u nan ka nana tese se dooshima shi nana wuese se sha kwagh u dedoo u se er yô, ishima i taver se kpen kpen. Nahan se kpa doo u se fa ser anmgbianev asev mba nomso man mbakasev mba ken tiônnongo kua ior mba hen tsombor wase kpa gba u a tese ve dooshima shi a taver ve ishima. Ka sea wuese mbagen yô, se seer taver jighjigh ve shi se wase ve u civir Yehova sha mimi. Gba hange hange u mbamaren vea taver mbayev vev asema. Mbamaren ka vea wuese mbayev vev sha mimi shi vea tesen ve dooshima yô, i kpe ônov vev iyol.

6. Se fatyô u nan Yesu jighjigh vangertiôr sha ci u nyi?

6 “Ka We ishima i doom a We yum ye.” Mkaanem mara tese ér Yehova yange lu a vangertiôr ér Yesu una er ishima na sha mimi. Yehova na Wan na jighjigh, nahan se kpa se fatyô u lun a vangertiôr ser Yesu una er hanma kwagh u Yehova a tendezwa u eren cii. (2 Kor. 1:20) Ka sea gbidye kwar sha ikyav i Yesu la yô, se seer kangen ishima u henen kwagh na shi dondon ikyav na la kpaa. Yehova kpa ngu  a vangertiôr ér nongoior na ua za hemen u henen kwagh sha ikyev i Wan na.—1 Pet. 2:21.

“UNGWAN NEN UN”

7. Mateu 17:1-5 pase ér ka hanma shighe yange Yehova lam Sha, man ka nyi yange ôrô?

7 Ôr Mateu 17:1-5. Kwa u sha uhar u Yehova lam Sha yô, lu shighe u “i gema [Yesu] iyol” la. Yesu yange kua a Peteru man Yakobu man Yohane yem a ve sha uwo u taven. Shighe u ve lu sha uwo la, ve nenge a mpase u sha mnenge u kpilighyol. Ishigh ki Yesu mondo engem shi akondo na kpa kungu segh segh. Maa iorov uhar va ande her, ve gba lamen vea Yesu sha kwagh u ku u gba u una va kpe shi a nder un shin mbakpenev la u môm tile sha ityough ki Mose, ugen di tile sha ityough ki Eliya. Er mbaapostoli mbara “lu meer mnyam” nahan kpa, ashe nga va wanger ve ikyôr yô, ve nenge mpase u sha mnenge u kpilighyol ne. (Luka 9:29-32) Maa ibeenegh va cir ve, nahan ve ungwa imo ôr kwagh ken ibeenegh kira, man lu imo i Aôndo kpôô kpôô! Shighe u Yesu er batisema la, Yehova pase er un lumun Yesu, a lu Wan na shi a doo un ishima yô. Kwa ne kpa Yehova er imbakwagh la, a kaa ér: “Ngun ka Wan Wam u ishima ishima, u ishima i doom a Na yum yô.” Nahan kpa, zum ne yô, Yehova shi seer ér: “Ungwan nen Un.”

8. Mpase u sha mnenge la yange wase Yesu man mbahenen mbara nena?

8 Mpase u sha mnenge la yange tsenga tesen iengem man tahav mbu Yesu una lu a mi shighe u una lu Tor u Tartor u Aôndo la. Ka keng kwagh la yange una taver Kristu ishima shi una wase un u wan ishima a atsan kua ku u nyoon u a wua un la. Mpase u sha mnenge la shi yange taver jighjigh u mbahenen mbara shi wa ve agoyol sha akaa a karen jighjigh ve a vea va tagher a mi la kua zegetom u gba u vea er kpoghuloo la cii. Yange anyom nga kar 30 yô, apostoli Paulu va ôr kwagh ter mpase u sha mnenge u i gema iyol i Yesu la, u tesen je ér lu umbur kwagh u za hemen la her vindi vindi.—2 Pet. 1:16-18.

9. Ka kwaghwan u injaa u una wase mbahenen mba Yesu u nyi Yesu wa ve?

9 “Ungwan nen Un.” Yehova pase se wang ér un soo ér se ungwan imo i Wan na, shi se eren sha mi. Yesu yange ôr nyi shighe u lu shin tar laa? Yange ôr akaa kpishi a gba hange hange u ior vea ungwa yô! Ikyav i tesen yô, yange tese mbadondon un ér ve pasen loho u dedoo la sha dooshima shi umbur ve acin imôngo ér ve kuran. (Mat. 24:42; 28:19, 20) Shi Yesu yange taver mbadondon un ishima ér ve nôngo kwagh kpoghuloo shi ve de gbe uwegh ga. (Luka 13:24) Yesu yange pase er i gbe hange hange u mbadondon un vea soo ayol a ve, shi vea lu ken mzough shi vea dondon atindi a na yô. (Yoh. 15:10, 12, 13) Sha mimi yô, akaa a Yesu wa mbahenen nav la, lu aa injaa a a wase ve kpen kpen! Nyian kpa, kwaghwan la ngu di a inja her vough er shighe u Yesu wa mbahenen nav la nahan.

10-11. Se tese ser se mba ungwan imo i Yesu nena?

10 Yesu yange kaa ér: “Hanma or u nan lu or u mimi yô, nan ongo imo Yam.” (Yoh. 18:37) Ka se tese ser se mba ungwan imo i Yesu shighe u se lu ‘wan ishima a ayol a ase, shi den ayol a ase kwaghbo’ yô. (Kol. 3:13; Luka 17:3, 4) Shi ka se tese ser se mba ungwan imo i Yesu sha u pasen loho u dedoo sha gbashima hanma shighe, “a lu sha ian i doon, shin a lu sha ian i doon ga kpaa.”—2 Tim. 4:2.

11 Yesu yange kaa ér: “Iyôngo Yam ngi ongo imo Yam.” (Yoh. 10:27) Mbadondon Yesu ka ve tese ér mba ongo imo na ka di sha u keghen ato ungwan kwaghôron na tseegh ga, kpa ka u eren sha mi. Mayange mba lumun ér “akaa a nyian ishima a uma ne” a dan ve ga.  (Luka 21:34) Kpa ka ve ver kwagh u dondon atindi a Yesu la hiihii ken uma ve, ka a lu shighe u i taver u eren nahan je kpaa. Anmgbianev asev mbagen mba yan ican tsung, mbagen mbaahendanev mba tan num sha a ve, mbagen di yô, ve kungu ican shi uaahe kpa bende a mbagen. Er ve lu tagher a akaa ne nahan kpa, mba civir Yehova sha mimi her ken ican ve la. Man Yesu na ve ibumun nahan ér: “Or u nan lu a atindi Am, man nan we a ikyo kpaa yô, ka nan je, M doo nan ishima ye. Or u M doo nan ishima kpaa, nana doo Terem ishima.”—Yoh. 14:21.

Tom u kwaghpasen ka u wase se u veren ishima sha kwagh u a hembe lun u hange hange la (Nenge ikyumhiange i sha 12) *

12. Ka sha nyi gbenda shi se fatyô u tesen ser se mba ungwan imo i Yesu?

12 Gbenda ugen u se fatyô u tesen ser se mba ungwan imo i Yesu yô, ka sha u eren kwagh ken mzough vea mbara mba a tsough ve sha u ve hemen se la. (Heb. 13:7, 17) Nongo u Yehova sôr akaa kpishi ken anyom a a sember karen ne; akaa ne wa igbenda i eren tom a akaa a he ken kwaghpasen man igbenda i he i pasen kwagh. Shi i sôr mkombo wase u ken atô u kasua la man gbenda u se maan shi se sôron shi se nengen sha Ayou a Tartor ase la. Se wuese kwaghwan u injaa kua gbenda tesen ne kpishi je! Se mba a vangertiôr ser aluer se mba nôngon ser se dondo gbendatesen kua kwaghwan u nongo u Yehova u ne sha shighe vough ne yô, Yehova una ver iniôngon yase la.

13. Ka sea ungwa imo i Yesu yô, ka mtsera u nyi ka se zua a mi?

13 Aluer se mba eren hanma kwagh u yange Yesu tese yô, se zua a mtsera. Yesu yange tôndozwa a mbahenen nav ér atesen a na aa na ve mpeveryol. A kaa ér: “Né zua a mmem ken asema a en; gadia igbur Yam leghem man ikyav Yav kpaa peese.” (Mat. 11:28-30) Mkaanem ma Aôndo ka ma na i pever se iyol shi ma taver se ken jijingi shi ma wase se u lun mbafankwagh. Man mkaanem man ma kua ityakerada i Ivangeli i inyiin i sha kwagh u uma u Yesu man tom na la. (Ps. 19:7; 23:3) Yesu yange kaa ér: “I saan mba ve ongo kwaghôron u Aôndo man ve eren sha mi kpaa la, iyol.”—Luka 11:28.

‘ME CIVIR ITI YAM’

14-15. (a) Yohane 12:27, 28 tese ér ka kwa u sha utar u han yange Yehova lam Sha? (b) Mkaanem ma Yehova mara yange ma a taver Yesu ishima shi ma a sur un ishima sha ci u nyi?

14 Ôr Yohane 12:27, 28. Ivangeli i Yohane ôr kwa u sha utar u Yehova lam Sha yô. Shighe u shi ayange kpuaa u Yesu una kpe la, Yesu za  ken Yerusalem u za eren Paseka na u masetyô. Maa Yesu kaa ér: “Ishima ngi tan Mo kwe.” Tsô a er msen a kaa ér: “Tere, na iti You icivir.” Nahan Ter na lam Sha, kaa ér: “M vande civir i, Me shi Me civir i kpaa.”

15 Yange ishima lu tan Yesu kwe sha ci u zegetom u gba u una er sha u tilen sha mimi hen Yehova la. Yesu yange fa er i gbe u una ya ican coholoo shi una kpe ku u nyoon tsung yô. (Mat. 26:38) Kpa kwagh u hemba lun Yesu kwagh u vesen cii yô, yange soo ér iti i Ter na i zua a icivir. Yange i wa Yesu akaa iyol ér ngu or u tuhwan Aôndo shi ishima za un iyol sha ci u ilyahan i ku na ua va a mi sha Aôndo la. Sha nahan yô, kwaghôron u Yehova la yange una taver Yesu ishima kpen kpen! Yange una lu a vangertiôr je ér una va a icivir sha iti i Yehova kpee a bunde ga. Mkaanem ma Ter na ôr ne yange ma a sur un ishima shi ma a wase un u tilen dông wan ishima a ican i una tagher a mi la. Er alaghga lu Yesu tseegh kav mkaanem ma Ter na ôr la ken atô u ikpelaior i i lu her sha shighe la nahan kpa, Yehova na i nger mkaanem ma shon sha ci wase cii.—Yoh. 12:29, 30.

Yehova una civir iti na shi una yima ior nav (Nenge ikyumhiange i sha 16) *

16. Ka nyi ia na ve alaghga ashighe agen ishima ia za se iyol sha ilyahan i i ve a mi sha iti i Aôndo laa?

16 Se kpa alaghga ishima ia za se iyol sha ilyahan i i ve a mi sha iti i Yehova la er Yesu nahan. Alaghga se kpa i nzughul a vese shin i er kwagh a vese sha mimi ga er Yesu kpa yange i er a na nahan. Gayô alaghga ishima ia za se iyol sha akaa a aiegh aa mbaahendanev ve lu samber a mi sha iyol yase la. Alaghga se lu henen  sha ilyahan i akaa a aiegh la a ve a mi sha iti i Yehova kua nongo na la. Hen imba shighe la nahan, mkaanem ma Yehova mara ka ma sur se ishima kpishi je. Ityôkyaa ngi i ishima ia za nyian se je a kar ikyaa inya ga. Se fatyô u lun a vangertiôr ser, “bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii una kura asema a [ase] man mbamhen [asev] ken Kristu Yesu.” (Fil. 4:6, 7) Yehova una civir iti na kpee je, a bunde ga cii. Una va a Tartor na, nahan ua kar a hanma kwagh u Satan man tar na ne u ve a mi sha mba ve lu civir un sha mimi la cii.—Ps. 94:22, 23; Yes. 65:17.

ZUA A MTSERA SHA U UNGWAN IMO I YEHOVA NYIAN

17. Er Yesaia 30:21 a tese nahan, Yehova lamen a vese nyian nena?

17 Yehova ngu lamen a vese her zan zan nyian. (Ôr Yesaia 30:21.) Ka mimi, se mba kera ongo un lamen Sha ga. Kpa a na se Mkaanem nam ma ka ma tese se kwagh u se er yô, ka Bibilo je la. Heela tseegh ga, jijingi u Yehova shi ka a mgbegha “orkuranya u jighjigh” u nan mbatomov mba Aôndo kwaghyan ve. (Luka 12:42) Man kwaghyan u ken jijingi ne dumbur, ngu a lu sha Intanet kua ken ityakerada man uvidio kua icer i ungwan a ungwa kpaa!

18. Kwaghôron u Yehova seer taver jighjigh wou shi na u ishimataver nena?

18 Yô, se umbur nen mkaanem ma Yehova yange ôr a Wan na shighe u lu shin tar la! Mkaanem ma Aôndo iyolna yange ôr i nger ken Bibilo la ma na se mba a vangertiôr ser Yehova ngu nengen hanma kwagh u a lu zan hemen yô, shi hanma kwagh u Satan man tar u ifer ne u er se cii una kar a mi kera. Shi se kange nen ishima u keghen ato zulee ungwan imo i Yehova. Aluer se er nahan yô, se kôrcio u wan ishima a mbamzeyol mba se lu tagher a mi hegen kua nyityô mtaver u se va tagher a mi ken hemen cii. Bibilo umbur se ér: “Gba u né lu a ishima i taver sha u eren ishima i Aôndo man né ngohol kwagh u i tende zwa a ven la” ye.—Heb. 10:36.

ICAM 4 ‘Yehova Ka Orkuran Mo’

^ par. 5 Shighe u Yesu lushin tar la, Yehova lam Sha, i ungwa imo na shin tar heen kwa tar. Kwa ugen la, Yehova kaa a mbahenen mba Kristu ér ve ungwan imo i Wan na. Nyian ne, Yehova lamen a vese ken mkaanem nam, man mkaanem mara kua atesen a Yesu, man sha ikyev i nongo na. Ngeren ne una time sha mtsera u ka sea ungwa imo i Yehova man i Yesu ve se zua a mi yô.

^ par. 52 NGEREN U PASEN FOTO: Ortamen ugen nenge diakon ngu wasen u sôron Iyou i Tartor shi ngu eren tom u nengen sha ityakerada. Ortamen la maa sugh un kigh kigh shi wuese un.

^ par. 54 NGEREN U PASEN FOTO: Nom man kwase ugen ken tar u Sierra Leone mba nan orkôronishu ugen kwatakerada u lôhôn un mkombo.

^ par. 56 NGEREN U PASEN FOTO: Mbashiada mba ve lu ken tar u i cir tom wase yô, ve nyôr mkombo hen ya u or. Ve hua akondo inja er mba duen ahumbe a man nahan sha er or a fa kwagh u ve lu eren ga yô.