Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U TIMEN SHA MI 10

Ka Nyi Je I Yange u Eren Mo Batisema?

Ka Nyi Je I Yange u Eren Mo Batisema?

“Ve uhar ve hungwa shin mnger, Filibu vea or u eren tom ken ya u tor la; a er un batisema.”—AER. 8:38.

ICAM 52 Iyoltseghan i Orkristu

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1. Ka nyi yange Adam man Ifa gema ta kera, man kwagh ne gema va a nyi?

KA AN u hen wer gba u nana tese ér kwagh ne ka u dedoo man ngun di ka u bo? Shighe u Adam man Ifa ya kon u mfe u fan kwagh u dedoo man u bo la, ve tese wang je ér ve kera suur sha Yehova kua atindiakaa a na ga. Ve soo ér vea tsuan kwagh u ve nenge ér ka u dedoo shin ka u bo la ayol a ve. (Gen. 3:22) Kpa gema nenge ase kwagh u yange saa ve yô; ve vihi mlu ve vea Yehova. Ian i ma ve fatyô u lun uma gbem sha won la kpa saa, shi ve na mbayev vev dyako u isholibo man ku. (Rom. 5:12) Kwagh u Adam man Ifa tsua ne gema va a ican i yan tsung.

Yange Oretiopia la ngohol Yesu je, a kera soo u timbir u eren batisema ga (Nenge ikyumhiange i sha 2-3)

2-3. (a) Filibu yange pase Oretiopia u eren tom ken ya u tor kwagh nahan, or shon er nena? (b) Aluer se er batisema yô, ka averen a nyi nahan se zua a mi, man ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi?

2 Tôô ase kwagh u Adam man Ifa er la kar sha kwagh u Oretiopia u eren tom ken ya u tor yange er zum u Filibu pase un kwagh la, tsô u nenge er ieren ve i kaha yô. Oretiopia ne yange wuese kwagh u Yehova man Yesu ve er sha ci na la je, a er batisema her ave ave. (Aer. 8:34-38) Ka sea tsegha iyol yase sha ci u Aôndo shi sea er batisema er Oretiopia la nahan yô, se tese wang ser se wuese kwagh u Yehova man Yesu ve er sha ci wase la. Shi ka se tese ser se suur sha Yehova shi se kav er i lu un a kom u una tese kwagh u a lu u dedoo man u bo yô.

3 Hen ase sha averen a ka sea civir Yehova ve se zua a mi yô! Ka se lu a ishimaverenkeghen i va zuan a hanma kwagh u Adam man Ifa yange ve ta kera la cii, kua ian i lun uma gbem sha won la kpaa. Yehova shi ngu a deen se a asorabo a ase sha ci u jighjigh u se ne Yesu Kristu la, shi a na se imoshima i wang kpaa.  (Mat. 20:28; Aer. 10:43) Shi ka se hingir môm ken tsombor u mbacivir Yehova, nahan a lumun se. Heela tseegh ga, una va na se averen a doon tsung ken hemen. (Yoh. 10:14-16; Rom. 8:20, 21) Er mbamtsera ve lu kpishi je, i lu ashe tugh ga nahan kpa, ka i taver mbagenev mba ve va hingir u fan Yehova yô, u dondon ikyav i Oretiopia u eren tom ken ya u tor la. Kpa ka nyi alaghga ia lu yangen ve u eren batisema? Vea fatyô u hemban mbamtaver mbara nena?

AKAA A NGA A NA I TAVER MBAGENEV U EREN BATISEMA YÔ

Mbamtaver mba ior mbagen ka ve tagher a mi cii ve ve tsua u eren batisema yô

Ka Ve Ban a Vangertiôr (Nenge ikyumhiange i sha 4-5) *

4-5. Ka mbamtaver mba nyi nahan gumor u i yer iti na ér Avery kua gumkwase u i yer un ér Hannah la yange ve tagher a mi?

4 Ka ve ban a vangertiôr. Gumor ugen mba yer iti na ér Avery, mbamaren nav ka Mbashiada mba Yehova. Ter na ka or kpen kpen, i fa un wuee ér ka ter u injaa kua ortamen u a eren tom kpoghuloo yô. Nahan cii kpa, lu taver Avery u eren batisema. Lu nyi i ere? A kaa wener: “M nenge mer me fatyô u veren ikyav i dedoo er terem nahan ga.” Avery shi nenge ér una kôrcio u eren ityom i alaghga a va na un ken hemen la kpaa ga. A kaa ér: “Ka mea henen er a fatyô u yilam mo ér m za er msen hen atô u ikpelaior, shin m na akaaôron gayô m hemen ior u duen kwaghpasen nahan ishima i tam kwe.”

5 Gumkwase ugen u lun anyom 18, mba yer iti na ér Hannah, un kpa yange lu a vangertiôr ken iyol na ga kpishi je. Mbamaren nav mba ve yese un la ka ior mba ve civir Yehova yô. Kpa Hannah lu a akperan ér shin una fatyô u dondon atindi a Yehova je-o? Ityôkyaa lu nyi? Hannah nengen ér un gba kwagh ga tsung. Ashighe agen je yô, ishima i vihi un ker je a vihi iyol sha apera ér i nyoon un, kpa kwagh lu hemban vihin a vihi cii. A kaa ér: “Yange m ôr or môm kwagh ne ga, kua mbamaren av je kpaa; m nenge yô, mayange Yehova una soo ér m hingir or u civir un ga, sha ci u kwagh u m lu eren a iyol yam la.”

Mkighir u Azende (Nenge ikyumhiange i sha 6) *

6. Ka nyi yange i na ve Vanessa lu eren batisema ga?

6 Mkighir u azende. Gumkwase ugen u a lu anyom 22 yô, mba yer iti na ér Vanessa. A kaa wener: “Yange m ya ijende a wankwase ugen je nôngo u kuman anyom pue, man lum ijende i injaa kpen kpen.” Nahan kpa, ijende i Vanessa ne gema lu wasen un sha awashima na u soo u eren batisema la ga. Kwagh la yange vihi Vanessa kpishi, a kaa ér: “Yange i taver mo u kôron ijende a or kpishi, nahan m lu cian mer aluer m pav ijende vea na yô, me kera zua a ijende igen i kôôsôô nahala ga.”

Mciem ma Me Va Er Isholibo (Nenge ikyumhiange i sha 7) *

7. Ka nyi wankwase u i yer iti na ér Makayla lu ciana, man lu sha ci u nyi?

7 Mciem ma me va er isholibo. Gumkwase ugen mba yer iti na ér Makayla; shighe u lu  anyom ataan la, i dugh anmgbian na u nomso ken tiônnongo kera. Ngur vesen yô, a nenge er kwagh u anmgbian na la yange va mbamaren nav a ishimavihin tsung yô. Nahan a kaa ér: “M lu cian mer aluer m er batisema yô, me va er kwaghbo, nahan a dughum ken tiônnongo kera, maa shi me seer mbamaren av ishimavihin.”

U Cian Ahendan (Nenge ikyumhiange i sha 8) *

8. Ka nyi yange gumor ugen u i yer iti na ér Miles la lu ciana?

8 U cian ahendan. Gumor ugen mba yer iti na ér Miles; ter na kua kwase u ter na mba civir Yehova, kpa ngô na kpôô kpôô la, ka Kwaseshiada ga. Miles kaa ér: “Yange m tsa vea ngôm anyom 18, nahan m lu cian u ôron un mer m soo u eren batisema. M nenge kwagh u yange er shighe u terem hingir Orshiada yô, nahan m lu cian mer una va hingir num a mo.”

U HEMBA MBAMTAVER MBARA NENA?

9. Aluer u hen er se doo Yehova ishima shi a we ishima a vese yô, alaghga ka nyi u ere?

9 Adam man Ifa yange ve tsua u civir Yehova ga sha ci u Yehova doo ve ishima tsung ga. Nahan je kpa, Yehova de ve, ve lu uma zan zan ve kar maren mbayev shi tsuan gbenda u vea yese mbayev mba shon cii. Kpa ica gba ga je, kwagh due ken ieren ve ne u tesen er kwagh u ve soo ér vea lu sha tseeneke ve a Yehova shio la lu ibumegh yô. Wan ve u hiihii la wua anngô na u kiriki a ishô na iyol, shi shighe kar yô, ipila kar samber sha uumace cii kua ieren i ior wan ayol a ve ikyo tseegh la. (Gen. 4:8; 6:11-13) Nahan kpa, Yehova lu a gbenda u una yima ônov mba Adam man Ifa mba ve soo u civir un yô. (Yoh. 6:38-40, 57, 58) Er u lu seer henen fan er Yehova a we ishima shi se doo un ishima la, Yehova una seer doon we ishima. Kwagh la una na yô, u soo u eren kwagh kahan kposo a kwagh u Adam man Ifa er la, sha u tseghan iyol you sha ci u Yehova.

Er u hemba mbamtaver mban yô

(Nenge ikyumhiange i sha 9-10) *

10. Hii nan ve u gbidyen kwar sha Pasalmi 19:7 la, una wase u u civir Yehova?

10 Za hemen u henen kwagh u Yehova. Er u lu henen kwagh u Yehova seer la, kape u seer lun a vangertiôr wer u fatyô u civir un doo doo je la. Avery, u se vande teren kwagh na la kaa ér: “Yange m ôr ityendezwa i Yehova a er ken Pasalmi 19:7 la, shi m gbidye kwar sha mi, nahan kwagh la nam vangertiôr.” (Ôr.)  Avery yange nengen er Yehova a kur ityendezwa la yô, Aôndo seer doon un ishima. Dooshima la ne se vangertiôr tseegh ga, kpa shi ka a wase se u veren ishima yase sha Yehova kua kwagh u a soo la. Hannah u se vande teren kwagh na la kaa ér: “Yange m ngur ôron Bibilo sha tseeneke wam shi henen kwagh yô, m mase kaven er kwagh u ka m vihi iyol sha apera mer i nyoon mo la, Yehova kpa ka i doo un ga yô.” (1 Pet. 5:7) Hannah hingir u ‘eren sha kwaghôron u Aôndo.’ (Yak. 1:22) Nahan ka un nena? A kaa ér: “Yange m nengen er u ungwan imo i Yehova la a wasem yô, kwagh na doom ishima tsung. Hegen ne m ngu a vangertiôr mer Yehova una hemen mo sha hanma shighe u m ker iwasen hen a na yô.” Hannah de ieren i vihin iyol sha apera ér i nyoon un la. A tsegha iyol na sha ci u Yehova shi a er batisema kpaa.

(Nenge ikyumhiange i sha 11) *

11. Ka nyi Vanessa yange er sha er una zua a azende a dedoo, man ka nyi se hen ken kwagh laa?

11 Tsua azende a ou sha kwaghfan. Vanessa u se vande teren kwagh na la yange va mase kaven er ijende na i lu yangen un u civir Yehova yô, nahan pav ijende a wankwase la. Kpa Vanessa shi er kwagh ugen kpaa. A nôngo kpoghuloo a kôr azende a he vea ior mba ken tiônnongo. Vanessa kaa ér ikyav i Noa man tsombor na la yange i wase un. A kaa ér: “Yange ior kase ve wa atô mba ve soo kwagh u Yehova ga yô, kpa ve za hemen u lun imôngo ayol a ve doo doo.” Vanessa yange eren batisema yô, a hingir pania. A kaa hegen ne ér: “Kwagh ne wasem u zuan a azende a dedoo ken tiônnongo wam kua ken atôônanongo agen kpaa.” We kpa u fatyô u lun a azende a dedoo sha u uven ityough ken tom u Yehova a ne se ne sha gbashima.—Mat. 24:14.

(Nenge ikyumhiange i sha 12-15) *

12. Ka mciem ma nyi Adam man Ifa lu a mi ga, man lu nyi i due kere?

12 Lu a mciem ma vough. Mciem ma gen ma ka se lu a mi la, ka i lu ma dedoo. Ikyav i tesen yô, doo u se cian u eren kwagh u una vihi Yehova ishima yô. (Ps. 111:10) Adam man Ifa yange vea lu a mciem mara yô, ma ve hemba Yehova ato ga. Kpa ve venda u ungwan imo na. Mba eren nahan cii yô, ashe bugh ve, ve mase kaven wang er ve lu mbaasorabo yô. Kwagh u vea er kera lu ga, lu di u nan mbayev vev dyako u isholibo kua ku. Yange mba kaven  wang er ve hembe Yehova ato yô, kunya kôr ve a ayol a ve sha ci u ve lu idyelegh, nahan ve gba cirin idyelegh ve la.—Gen. 3:7, 21.

13-14. (a) Er 1 Peteru 3:21 a tese nahan, er nan i doo u se cian ku gighir gighir ga? (b) Ka atôakyaa a nyi se lu a mi a soon Yehova?

13 Er i gbe u se cian u eren kwagh u una vihi Yehova ishima nahan kpa, gba u se cia ku se nyôr inya ga. Yehova er kwagh u una wase se u zuan a uma u tsôron yô. Aluer se er isholibo je kpa se gema ishima sha mimi yô, Yehova una de se a isholibo yase la. Una de se a kwaghbo la sha ci u jighjigh u se ne nagh ku ipaan ku Wan na la. Gbenda u vesen u tesen jighjigh la yô, ka u tseghan iyol yase sha ci u Aôndo shi eren batisema.—Ôr 1 Peteru 3:21.

14 Se mba a atôakyaa kpishi a soon Yehova. Yehova na se akaa a dedoo a a lun se a inja use use yô, shi ka a tese se mimi sha kwagh na kua mbaawashima nav. (Yoh. 8:31, 32) A na se tiônnongo u Kristu ér a tesen se shi a suen se. Yehova shi ngu a wase se u wan ishima a mbamzeyol asev hegen, shi a tôndo zwa ér se va lu uma gbem sha won ken hemen a mbamzeyol shio. (Ps. 68:19; Mpa. 21:3, 4) Ka sea gbidye kwar sha akaa a Yehova a hila er sha ci wase u tesen ér se doo un ishima la yô, kwagh la a mgbegha se u soon un. Shi Yehova ka una doo se ishima yô, se lu a mciem ma vough, nahan se cia u eren kwagh u una vihi un ishima yô.

15. Makayla yange hemba mciem ma lu a mi ér una va er isholibo la nena?

15 Makayla u se vande teren kwagh na la yange kaven er Yehova a den kwaghbo yô, a hemba mciem ma lu cian ér una va er isholibo la. A kaa ér: “Yange m kav er se cii se lu mbaasorabo nahan ka se er akaa agen shami ga yô. Kpa shi yange m kav er se doo Yehova ishima yô, nahan una de se a kwaghbo sha ci u nagh ku ipaan kura.” Yehova yange doo un ishima, nahan kwagh la mgbegha un u tseghan iyol na shi eren batisema.

(Nenge ikyumhiange i sha 16) *

16. Yange i wase Miles u hemban mciem ma lu cian ahendan la nena?

16 Miles u yange lu cian ér aluer un tsua u eren batisema yô ngô na a hendan a na la di, yange za ker iwasen hen ortamen u sôron atôônanongo ugen. Miles kaa ér: “Ortamen u sôron atôônanongo ne kpa yange vese hen tsombor u mbagen civir Yehova ga yô. Yange wasem u henen sha kwagh u me ôr ngôm ve una kav er i lu terem a lu kighir mo ga, kpa i lu mo iyol yam m tsough u eren batisema yô.” Kwagh u Miles tsua ne yange doo ngô na ga cii. Shighe kar yô, va gba u una due hen ya u ngô na kera, kpa mayange gema ishima sha kwagh u tsua u eren ne ga. A kaa ér: “Ka mea hen sha akaa a dedoo a Yehova a er a mo la nahan, kwagh la a kôrom ken ishima. Yange m gbidye kwar zulee sha kwagh u nagh ku ipaan ku Yesu la, nahan m nenge er m doo Yehova ishima kpishi yô. Kwagh la maa mgbegham m tsegha iyol yam sha ci u Yehova shi m er batisema.”

DE HIDI IJIME SHA KWAGH U U TSOUGH LA GA

Se fatyô u tesen ser se wuese kwagh u Yehova a er sha ci wase la (Nenge ikyumhiange i sha 17)

17. Ka ian i nyi se lu a mi?

17 Shighe u Ifa ya ityamegh ki kon u ken Eden la, a venda Ter na. Adam kpa kohol un ken isholibo la yô, a tese ér un ngu a iwuese sha akaa a dedoo a Yehova er a na la ga. Hanmô wase nan ngu a ian i tesen ér nan kaha a Adam man Ifa, sha u tesen iwuese sha akaa a Yehova a er sha ci wase la. Ka sea er batisema yô, se tese Yehova ser se lumun ser ka un a lu a ian i wan tindi tesen kwagh u a lu u dedoo man u bo ye. Ka se tese ser Ter wase doo se ishima shi se mba suur sha a na.

18. U er nan ve u za ikyura ken mcivir u Yehova?

18 Mtaver u ka sea er batisema kera ve se tagher a mi yô, ka u den u eren ishima yase, geman eren ishima i Yehova hanma iyange la. Kpa ior umiliôn kpishi mba ve civir Aôndo yô, ka kwagh u ve lu eren je la. We kpa u fatyô u lun er ve nahan. Kpa saa u seer fan Mkaanem ma Aôndo, ka Bibilo je la, shi u kohol imôngo hanma shighe vea anmgbianev ou mba nomso man mba kasev shi u pasen mbagen akaa a u hen sha kwagh u Ter u u dooshima la sha gbashima. (Heb. 10:24, 25) Zum u u soo u tsuan ma kwagh u u er yô, ungwa kwaghwan u Yehova a we u ken Mkaanem nam kua sha ikyev i nongo na la. (Yes. 30:21) U er nahan yô, hanma kwagh u u tsough u eren cii, una za ikyura.—Anz. 16:3, 20.

19. Ka nyi i doo u u za hemen u umburu, man ka sha ci u nyi?

19 Aluer u za hemen u umbur er u lu zuan a mtsera sha u dondon akaa a Yehova a tese la yô, u seer soon un shi atindi na aa seer doon we ishima. Nahan kwagh môm u Satan una mee u a mi ve a lu u pe den u civir Yehova kpa una lu ga. Gbidye ase kwar nenge er kwagh wou una lu anyom dubu ken hemen yô. Shighe la u hide u gbidye kwar u nenge kwagh u yange u tsua u eren batisema la yô, a lu kwagh u hemban doon cii u yange u er yô!

ICAM 28 Ya Ijende a Yehova

^ par. 5 Kwagh u hemban cii u or a tsua u eren ken uma u nan yô, ka u eren batisema. Er nan ve i lu kwagh u hange hange yumu? A na mlumun sha mpin la ken ngeren ne. Shi ngeren ne una wase mba ve lu henen sha kwagh u eren batisema la u hemban mbamtaver mba alaghga ve ne ve, ve lu timbir u eren batisema la.

^ par. 56 NGEREN U PASEN FOTO: Vangertiôr: Gumor ugen ngu cian u nan ikyar ken mkombo, nahan a seer henen kwagh sha tseeneke na.

^ par. 58 NGEREN U PASEN FOTO: Azende: Gumkwase ugen u a lu Kwaseshiada yô, ngu a ijende i bo, nahan a nenge a mbashiada mbagen maa kunya ngu kôron un a iyol na. Kpa a hen ér doo u kunya a kôr un ér un ngu Kwaseshiada ga.

^ par. 60 NGEREN U PASEN FOTO: Mciem ma eren isholibo: Wankwase ugen nenge i dugh anmgbian na u nomso ken tiônnongo kera shi a kura ikyav ngu duen hen ya sha, maa wankwase la ngu cian ér alaghga un kpa una va er kwaghbo. Kpa a gema mimi hingir kwagh na nahan a er batisema.

^ par. 62 NGEREN U PASEN FOTO: Ahendan: Wan ugen ngu cian u eren msen shighe u ngô na u a lu Kwaseshiada ga la, a lu kenger yô. Kpa a va taver ishima, nahan a pase ngô na akaa a un ne jighjigh a mi la.

^ par. 65 NGEREN U PASEN FOTO: Vangertiôr: Gumor ugen ngu henen kwagh sha tseeneke na.

^ par. 67 NGEREN U PASEN FOTO: Azende: Gumkwase ugen hen ér doo u kunya a kôr un ér un ngu Kwaseshiada ga.

^ par. 69 NGEREN U PASEN FOTO: Mciem ma eren isholibo: Wankwase ugen gema mimi hingir kwagh na nahan a er batisema.

^ par. 71 NGEREN U PASEN FOTO: Ahendan: Wan ugen taver ishima, nahan a pase ngô na u a lu Kwaseshiada ga la akaa a un ne jighjigh a mi la.