Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mlu u Dedoo—Se Er Nan Ve Se Lu A Ieren Nee?

Mlu u Dedoo—Se Er Nan Ve Se Lu A Ieren Nee?

SHA gbaaôndo wase je, ka se soo ser mbagenev ve nenge se ér se mba ior mba dedoo. Nahan kpa, ka ican u tesen ieren i dedoo ken tar u hegen ne. Ityôkyaa i môm yô, ior kpishi ka “mba kwagh u dedoo a doo ve ga” yô. (2 Tim. 3:3) Alaghga ve venda u dondo atindiakaa a Yehova; nahan ‘mba yer ifer ér, kwagh u dedoo, man kwagh u dedoo yô, mba gem mba yer ér ifer.’ (Yes. 5:20) Shi kwagh ugen yô, akaa a a er se ken uma la ka a bende a ieren yase, shi i mar se ken isholibo kpaa. Sha nahan yô, alaghga a lu se er anmgbian u kwase ugen kpa ka i lu un nahan. A civir Yehova hegen anyom ngee, nahan kpa a kaa ér: “Ka i taver mo kpishi u kaan mer me fatyô u lun or u dedoo.”

Kpa kwagh er doo yô, se cii se fatyô u lun a ieren i dedoo shin mlu u dedoo ne! Ka icighan jijingi u Aôndo ngu a na or nan lu a ieren ne ye, man jijingi u Aôndo ngu a tahav hemba nyityôkwagh i ia fatyô u nan a lu se ican u lun a ieren ne cii. De ase se tôv se fa kwagh u a lu mlu u dedoo yô, shi se hen se fa er se tese ieren shon yô.

MLU U DEDOO KA NYI?

Se gba kaan tsô ser mlu u dedoo ka u eren kwagh u dedoo. Kwagh ne wa u lun a ieren i wang man i injaa a kwagh u ifer shin u bo shio. Or u dedoo ka nan keren igbenda i wasen mbagen shi nan eren akaa a dedoo sha ci ve.

Alaghga we iyol you kpa u nengen er ior mbagen ka ve kegh a kegh iyol u eren akaa a dedoo sha ci u mba hen tsombor ve kua azende a ve yô, kpa ieren shin mlu u dedoo maa saa heela? Or wase môm nana fatyô u lun or u dedoo eleghee ga, gadia Bibilo kaa ér “ma orperapera môm u shin tar u nan eren kwagh u dedoo nan eren isholibo ga, nan ngu ga.” (Orpa. 7:20) Apostoli Paulu yange pase sha mimi nahan ér: “M fa ma kwagh u doon tem ken mo ga, inja na yô, ka ken iyol yam je la.” (Rom. 7:18) Sha mimi yô, kwagh la tese wang ér gba u se za hen Yehova u hanma kwagh u dedoo a dugh hen a na la ve se fatyô u lun a ieren ne ye.

“YEHOVA DOO”

Ka Yehova Aôndo a tesen kwagh u a lu u dedoo ye. Bibilo ôr kwagh na ér: “U doo, man U eren akaadoon kpaa, tesem akaawan a Ou.” (Ps. 119:68) De se time sha igbenda ihiar i i ter kwagh u ieren i dedoo i Yehova ken ivur la yô.

Yehova doo. Yehova doo shi shighe môm kpa ngu u ieren ne ia bee ken na ga. Yehova yange kaa a Mose ér: “Me er mdoom Am cii maa kar sha ishigh you.” Yehova maa tese Mose icivir na kua mdoom nam cii. Nahan Mose ungwa imo gba ôron kwagh u Yehova ér: “TERE, TERE, Aôndo u mgboughon a mhôônom ma zungwen kua mrumun u sha mhôôn, u wan ishima man u lun a erdoo man mimi wuee je, u eren a ior udubu imôngo dedoo, u deen ifer man tindi u peren man isholibo; kpa u tsahan yô, deen ga.” (Eks. 33:19; 34:6, 7) Kwagh la wase se u kaven wang ér Yehova doo sha hanma gbenda kua aeren a na cii. Ka nahan ve er Yesu hemba lun or u dedoo ken uumace cii nahan kpa, a kaa ér “or u dedoo ngu ga, saa Aôndo tseegh” ye.—Luka 18:19.

Akaa a Yehova a gbe la tese mdoom nam

Yehova eren akaadoon. Hanma kwagh u Yehova a eren cii ngu a tese ér Yehova doo. “TER eren dedoo a ior cii; mhôônom ma ker Un a ityom Na cii.”  (Ps. 145:9) Yehova eren dedoo a hanma or cii, a na uumace uma kua akaa a kwagh a gbe ve a mi ken uma la. (Aer. 14:17) Yehova ngu a tese mdoom nam shighe u a de se a kwaghbo kpaa. Orpasalmi yange nger ér: “Tere, U doo, U kegh iyol u den kwaghbo.” (Ps. 86:5) Se fatyô u lun a vangertiôr nahan ser, Yehova “una nyume mbazan jighilii la ma kwagh u dedoo ga.”—Ps. 84:11.

“HEN NEN U EREN KWAGH U DEDOO”

I gba se sha ibeen i Aôndo, nahan se fatyô u lun ior mba dedoo shi eren akaa a dedoo kpaa. (Gen. 1:27) Nahan kpa, Mkaanem ma Aôndo taver mbacivir un ishima ér ve ‘hen u eren kwagh u dedoo.’ (Yes. 1:17) Kpa se er nan ve se hen u lun a ieren i dedoo? Nenge ase igbenda itiar i se fatyô u eren kwagh ne yô.

Hiihii yô, se fatyô u eren msen sônon icighan jijingi, gadia ka un ngu a wase Mbakristu u lun a mlu u dedoo u a lu vegher u ityamegh ki jijingi la ye. (Gal. 5:22) Icighan jijingi u Aôndo una fatyô u wasen se u soon kwagh u dedoo geman nyaghen kwagh u bo. (Rom. 12:9) Jighilii je yô, Bibilo kaa ér Yehova una fatyô u “taver [se] sha hanma tom u dedoo kua kwaghôron u dedoo kpaa.”—2 Tes. 2:16, 17.

Kwagh u sha uhar yô, gba u se ôron Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la. Aluer se mba eren nahan yô, Yehova una tese se “hanma gbenda u dedoo” shi una wa se agoyol “sha ci u hanma tom u dedoo.” (Anz. 2:9; 2 Tim. 3:17) Aluer se mba ôron Bibilo shi gbidyen kwar yô, se iv ishima yase a akaa a dedoo a sha kwagh u Aôndo kua awashima na. Nahan se lu seer koson akaainjaa ken ishima yase a se fatyô u eren tom a mi ken hemen yô.—Luka 6:45; Ef. 5:9.

Kwagh u sha utar yô, se nôngo sha afatyô wase cii se ‘zaan a kwagh u doon ityô.’ (3 Yoh. 11) Se mba a akav a dedoo ken Bibilo a se fatyô u dondon yô. Kpa u hemban cii yô, ka ikyav i Yehova man i Yesu la. Se fatyô u timen sha kwagh u ior mba yange i fa ve sha ieren i dedoo yô. Iorov uhar mba kwagh ve una fatyô u van se ken ishima yô, ka Tabita man Barnaba. (Aer. 9:36; 11:22-24) U fatyô u timen sha kwagh u ieren ve nahan u zua a mtsera kpishi; kwagh ve la una wase u u kaven akaa a yange ve er sha u wasen mbagen yô. Hen sha kwagh u u er sha er u wase mbagen hen tsombor wou shin ken tiônnongo wou yô. Shi hen sha mbamtsera shin akaa a dedoo a yange er Tabita man Barnaba sha ci u ieren ve i dedoo la kpaa. We kpa u lu or u dedoo yô, kape kwagh wou una lu je la.

Se fatyô u henen sha ikyav i ior mba sha ayange a ase ne kpaa mba ve lu ior mba dedoo shin ve eren akaa a dedoo la. U tesen ikyav yô, hen ase sha kwagh u mbatamen mba ken tiônnongo mba ve eren tom kpoghuloo, shi “kwagh u dedoo a doo” ve la. Mbagen mba shi se fatyô u henen kwagh ken ikyav ve yô, ka anmgbianev mba kasev mba ve lu  civir Yehova sha mimi mba kwaghôron ve man ieren ve cii i “tesen akaa a dedoo” la. (Titu 1:8; 2:3) Anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Roslyn yô, kaa ér: “Ijende yam ngu a nôngo kwagh kpoghuloo sha er una wase mbagen ken tiônnongo shi una taver ve ishima yô. Ngu a hen sha mlu ve shi ashighe kpishi a na ve aniyua shin ma iwasen sha gbenda u a fetyô cii. M nenge mer ka kwase u dedoo kpen kpen.”

Yehova taver ior nav asema ér ve ‘ker kwagh u dedoo.’ (Amo. 5:14) Aluer se er nahan yô, atindiakaa a na aa doo se ishima shi kwagh la una mgbegha se a sar se tsung u eren kwagh u dedoo.

Ka se nôngo ser se lu ior mba dedoo shi se eren akaa a dedoo

Gba u se nenge ser saa se naan ior uiyua mba vesen shin se eren akaa a vesen ve a tese ér se mba ior mba dedoo ga. Se tese ikyav nahan: U hen wer orkperankwagh ka nana kperan kwagh yô, nan kpile di kala kwa môm shin kwa har tseegh maa nan bee? Ei, ka nan kpilen kala mbara kpuaa kpuaa zan zan nan kar been. Se kpa aluer se mba eren akaa a kiriki a ior sha u wasen ve yô, a tese ér se mba ior mba dedoo.

Bibilo taver se ishima ér se ‘sôr’ iyol shi se “wa iyol” u eren kwagh u dedoo. (2 Tim. 2:21; Titu 3:1) Aluer se mba nôngon fan mlu u mbagenev yô, se nenge a igbenda i se fatyô u eren kwagh u doon mbawanndor a vese “sha gbenda u doon man shi u maan [ve] a maa kpaa” yô. (Rom. 15:2) A fatyô u lun u panden ma kwagh u se lu a mi yô, nan ve. (Anz. 3:27) Se fatyô u lôhôn or iwer shin teman a nan, taver nan ishima. Aluer doo or iyol ga yô, se fatyô u za nengen nan gayô yilan nan shin wasen nan a asange a koboo. Sha mimi yô, se fatyô u nengen a igbenda kpishi i se ôr kwagh “u doon u una fatyô u maan a maa kwagh ape kwagh a gbe sha mi yô, nahan mba vea ungwa kpaa vea zua a mrumun u sha mhôôn.”—Ef. 4:29.

Se mba keren u eren kwagh u dedoo a ior cii er Yehova nahan. Sha nahan yô, se mba sangen a sange ior mba se er a ve dedoo ga. Gbenda u hemban doon u eren kwagh ne yô, ka u pasen ior cii loho u dedoo u Tartor. Ka se nôngo ser se er kwagh u doon a ior cii kua mba i lu inja er ve kôr se ihyom la je kpaa, er Yesu kaa ér se eren nahan. (Luka 6:27) Mayange ka kwaghbo u eren a ior kundu kundu shi eren akaa a dedoo a ve ga, sha ci u “anzaakaa ne yô, tindi yange a ga.” (Gal. 5:22, 23) Aluer ior er a vese dang shin se tagher a mbamtaver kpa se mba eren akaa a dedoo her yô, alaghga se urugh ior se va a mi ken mimi shi se va Aôndo a iwuese.​—1 Pet. 3:16, 17.

KA SEA EREN AKAA A DEDOO YÔ SE ZUA A INJAR

“Or u dedoo yô, nana zua a injar sha aeren a nan la.” (Anz. 14:14, NW) Injar la wa nyi man nyi kere? Aluer se mba eren akaa a dedoo a ior yô, ve kpa a hemba lun ve zange u eren akaa a dedoo a vese. (Anz. 14:22) Aluer ve er akaa a dedoo a vese ga je kpa, er se gbe uwer u eren akaa a dedoo a ve ga yô, alaghga vea gema inja, nahan vea gema eren a vese dedoo.—Rom. 12:20.

Ior kpishi vea fatyô u ôron er ve de akaabo ve gem eren akaa a dedoo ve, ve zough a mtsera yô. Nenge ase ikyav i anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Nancy yô. A kaa ér: “Shighe u m lu vesen la, yange m aan ityough ga, shi m eren dang, m naan or civir kpaa ga. Kpa yange m va hiin u henen akaa a Aôndo a tese ér ka a dedoo la shi eren a yô, hemba saan mo iyol. Hegen ne m ngu a urum.”

Ityôkyaa i vesen i i ne ve i gbe u se lu a ieren i dedoo yô, ka sha ci u ka sea nôngon ser se lu a ieren ne yô, i saan Yehova iyol. Aluer ior mbagen nenge akaa a se eren la ga kpa, Yehova yô nengen. Hanma shighe u se er kwagh u dedoo shin se hen kwagh u dedoo ken ishima yô, ngu a fa. (Ef. 6:7, 8) Nahan ngu a na se injar nena? “Ormimi yô, á doo TER a nan.” (Anz. 12:2) Yô, se za nen hemen u nôngon ser se lu ior mba dedoo. Yehova tôndozwa ér “iengem man icivir man bem vea lu sha mba ve lu eren dedoo la cii.”—Rom. 2:10.