Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U TIMEN SHA MI 29

“Za Gema Nen [Ior Ve] Hingir Mbahenen”

“Za Gema Nen [Ior Ve] Hingir Mbahenen”

“Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen.”—MAT. 28:19.

ICAM 60 Ka Uma Ve Je

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1-2. (a) Tindi u Yesu yange wa ken Mateu 28:18-20 la tese ér, ka nyi i lu tom u vesen u tiônnongo u Kristu una ere? (b) Ka mbampin mba nyi se lu nan mlumun sha mi ken ngeren nee?

YANGE mba nderen Yesu shin ku kera yô, a kaa a mbahenen nav ér ve za kohol un sha uwo ugen. Shighe u mbaapostoli mban za kohol hen ijiir ne la, yange a saan ve iyol je ka u henen a hen ga. (Mat. 28:16) Alaghga tsô lu kwa shon môm “a ande hen anmgbianev hemba deri utaan sha shighe môm” ye. (1 Kor. 15:6) Er nan ve Yesu kaa a mbahenen nav ér ve va kohol un hen ijiir nee? Lu sha ci u nan ve tom u sagher iyol ne. A kaa a ve ér: “Za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen.”—Ôr Mateu 28:18-20.

2 Mbahenen mba yange ve ungwa kwaghôron u Yesu ne la, hingir ior mba ken tiônnongo u Kristu u tsuaa tsuaa la. Tom u vesen u gba u Mbakristu mba tsuaa mban vea er yô, lu u za geman ior hingir mbahenen sha er mbahenen mba Kristu vea seer ngeen yô. * Nyian ne kpa, atôônanongo a Mbakristu mba mimi nga udubu imôngo sha tar, shi tom u vesen u atôônanongo ne a lu a mi u eren la kaha a tom u tiônnongo u Kristu u tsuaa la ga. Se lu timen sha mbampin unyiin ken ngeren ne; ka ve je ne: Er nan ve i gbe hange hange u a er tom u geman ior hingir mbahenen laa? Se er nan ve se kôrcio u geman ior hingir mbahenen? Gba u Mbakristu cii vea eren tom u geman ior hingir mbahenen laa? Man er nan i gbe u se waan ishima a ior ken tom nee?

 ER NAN VE I GBE HANGE HANGE U A ER TOM U GEMAN IOR HINGIR MBAHENEN LAA?

3. Er i pase ken Yohane 14:6 man 17:3 nahan, er nan ve tom u geman ior hingir mbahenen la i lu tom u hangehange?

3 Er nan ve i gbe hange hange u a er tom u geman ior hingir mbahenen laa? Ityôkyaa yô, ka mbahenen mba Yesu tseegh vea fatyô u lun azende a Aôndo ye. Tseegh ga, shi ior mba ve dondon Kristu la uma ve hemba doon shi mba a ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won ken hemen. (Ôr Yohane 14:6; 17:3.) Sha mimi yô, Yesu na se tom u injaa kpen kpen; nahan kpa se mba eren tom ne sha tahav asev ga. Apostoli Paulu yange nger kwagh na iyol na kua kwagh u ior mbagen mba ve eren tom a na imôngo la ér: “Se mba mbashirentom a Aôndo imôngo je.” (1 Kor. 3:9) Nenge ase imba icivir i Yehova man Kristu ve ne uumace mbaasorabo ne sha wono!

4. Ka nyi se hen ken ikyav i Ivan man Matilde laa?

4 Tom u geman ior hingir mbahenen la ka tom u ua fatyô u nan se iember kpishi yô. Nenge ase ikyav sha kwagh u orgen u ken tar u Colombia u i yer iti na ér Ivan yô, vea kwase na Matilde. Yange ve pase gumor ugen kwagh; iti i gumor ne ér Davier. Kpa gumor la kaa a ve ér: “M soo u geman uma wam, kpa m ngu fantyô ga.” Davier lu or u eren anumbe a tan iju, zuan a inyaregh. Yange a ma mcimbim ma bom shi a ma msôrom i kar ikyaa inya, shi keren wankwase ugen, i yilan iti na Erika. Ivan kaa ér: “Yange se hii u henen Bibilo vea na, man ijiir na la gba ica kpishi, nahan se naha ikyekye ahwa imôngo, man gbenda kpa u lu amgbiôr amgbiôr. Erika nengen Davier hiin u geman inja yô, un kpa kohol se ken Bibilo i henen la.” Shighe kar yô, Davier de u man mcimbim ma bom kua msôrom, shi de iju i tan kpaa shi vôso Erika. Matilde kaa ér: “Iyange i Davier man Erika er batisema ken inyom i 2016 la, se umbur kwagh u Davier yange a kaa wener, ‘M soo u geman uma wam, kpa m ngu fantyô ga’ la, nahan doo se tsung tsô se gba vaan.” Sha mimi yô, ka sea wase ior vea hingir mbahenen mba Kristu yô, i saan se iyol kpen kpen je.

SE ER NAN VE SE KÔRCIO U GEMAN IOR HINGIR MBAHENEN?

5. Ka nyi ka se hii eren sha u se kôrcio u geman ior hingir mbahenen?

5 Kwagh u hiihii u ka se hii eren sha u se kôrcio u geman ior hingir mbahenen yô, ka u za ‘keren’ mbara mba vea kegh iyol u henen kwagh u Yehova la. (Mat. 10:11) Ka se tese ser se mba Mbashiada mba Yehova mba mimi sha u pasen hanma or u se zough a nan cii kwagh. Shi ka se tese ser se mba Mbakristu mba mimi sha u dondon tindi u Kristu wa ér se pase kwagh la.

6. Ka nyi ia wase se u eren tom u geman ior hingir mbahenen la doo doo?

6 Mbagen ka ve kegh a kegh iyol u henen mimi u Bibilo i tese la, kpa ior kpishi mba ka se zua a ve la mba lun a isharen sha hiihii la ga. Sha nahan yô, a gba u se mgbegha ve sha er vea lu a isharen yô. Nahan doo u se waan agoyol tsembelee; ka nahan ve se fatyô u eren tom wase u pasen kwagh la doo doo ye. Tsua atineakaa a injaa a a shi nan kpa aa doo ior mba u za zua a ve la yô. Maa wa agoyol sha gbenda u ú hii iliam ve, ia zua sha ma itinekwagh shon yô.

7. U fatyô u hiin iliam a or nena, man er nan i gbe hange hange u ú kegh ato shi u na nan iciviri?

7 Ikyav i tesen yô, u fatyô u pinen orya wer: “We u nenge kwagh ne nena? Se mba tagher a mbamzeyol kpishi nyian ne, man ka se tseegh ga, ior mbagen sha tar cii kpa kape i lu je la. Nahan u nenge wer ka ma gomoti u tar ne una sôr mbamzeyol mba tar ne yee?” Maa u ôr Daniel 2:44, ne lam sha mi. Shin u fatyô u kaan a or wer: “U nenge wer ka nyi ia wase u yesen mbayev sha er vea va vese a lu a inja i dedoo? We u kaa wer nyi?” Maa u lam sha Duteronomi  6:6, 7. Nyityô itinekwagh i u tsough u lamen sha mi cii, hen sha kwagh u ior mba vea fatyô u keghen ato a we la. Gbidye ase kwar nenge er vea hen kwagh u Bibilo i tese jim la ve vea zua a mtsera kpishi yô. Nahan zum u u lu lamen a ve yô, gba hange hange u u kegh ato a ve shi u wa ikyo sha mnenge ve kpaa. Aluer u er nahan yô, u hemba kaven er ishima i lu ve la tsembelee shi we kpa alaghga vea hemba keghen ato a we.

8. Er nan ve i gbe u se nôngon kwagh kpoghuloo se hiden se za sôron ior a uwer gban shio?

8 Cii man or a tsua u henen Bibilo yô, gba u ú tôô shighe shi u nôngo kwagh kpoghuloo sha u hiden za sôron nan. Sha ci u nyi? Ityôkyaa yô, alaghga ashighe kpishi se kohol ve her shighe u se hide u za sôron ve la ga, shin vea lu a ian ga. Heela tseegh ga, alaghga a gba u saa u hide u za sôr nan acin imôngo je ve, a hoghor orya la a we, shi nana lumun u henen Bibilo ye. Umbur wer ka a urun kon mngerem hanma shighe yô, u hemba vesen. Nahan se kpa aluer se mba lamen a or ken Mkaanem ma Aôndo hanma shighe yô, isharen i nan lu a mi i soon Yehova man Kristu la ia seer taver.

GBA U MBAKRISTU CII VEA EREN TOM U GEMAN IOR HINGIR MBAHENEN LAA?

Mbashiada tar sha won cii mba eren tom u keren mba i sar ve u hingir mbahenen la (Nenge ikyumhiange i sha 9-10) *

9-10. Er nan ve se fatyô u kaan ser hanma Orkristu u mimi ka nan lu a ci ken tom u keren mbaasemaamimi laa?

9 Hanma Orkristu cii gba u nana er tom u wasen u keren mbaasemaamimi ne. Se fatyô u tôôn tom ne karen sha kwagh u keren wanye u a saa yô. Sha nyi gbenda ase? Nenge ase kwagh u yange er kpôô kpôô zum u an-wannomso u lun anyom atar saa yô. Yange iorov mba kuman er 500 nahan mough lu keren wan ne; ve ker wan la kuma ahwa 20 nahan. Ken masejime yô, orgen ken atô u ior mba ve lu keren wan ne la za zua a na ken sule ugen. Nahan kpa or la gema kaa ér i de wuese un sha ci u un za zua a wan la yum ga. A kaa ér: “Ka iorov uderi imôngo je ve mough ve lu keren wan ne ye.”

 10 Ior kpishi mba er wan u yange saa la nahan. Mba a ishimaverenkeghen ga, kpa ve soo ér i wase ve. (Ef. 2:12) Ior mba hemban miliôn anigheni nahan mba eren tom u keren ior ne imôngo. Alaghga we iyol you u fatyô u zuan a or u ú henen Bibilo a nan ga. Nahan kpa adooga mbapasenkwagh mba ne eren tom ne hen haregh môm la zua a or u nan soo u henen mimi u Mkaanem ma Aôndo yô. Shighe u anmgbian u nomso shin u kwase nan zough a or man or shon nan va hingir orhenen u Kristu yô, hanma or u nan eren tom u keren ior la cii, ka nan lu a ityôkyaa i injaa i ember.

11. Aluer u ngu henen Bibilo a or hegen ga je kpa, ka sha igbenda igen i nyi nahan u fatyô u wasen u geman ior hingir mbahenen?

11 Aluer hegen ne, u ngu henen Bibilo a or ga je kpa, u fatyô u wasen u geman ior hingir mbahenen sha igbenda igen. Ikyav i tesen yô, u fatyô u ngohol mbahev shi yan ijende a ve shighe u ve ve ken Iyou i Tartor yô. U er nahan yô, kwagh la una wase ve u fan je ér dooshima ka kwagh u i fe Mbakristu mba mimi a mi yô. (Yoh. 13:34, 35) Heela tseegh ga, mbamlumun mba ka u na ken mkombo la, aluer ve lihe ga je kpa, vea fatyô u wasen mbahev u fan er ve kpa vea na mlumun sha icivir man a ishima i môm sha u pasen jighjigh ve yô. Shi u fatyô u duen kwaghpasen vea orpasenkwagh u he shi wasen nan er nana fa u eren tom a Bibilo u tesen ior yô. Aluer u er nahan yô, u lu tesen nan u dondon ikyav i Kristu.—Luka 10:25-28.

12. Saa se lu a mfe tsough tsough ve se fatyô u geman ior hingir mbahenen yee? Ta iwanger.

12 Or wase môm nana de henen ér saa nana lu a mfe tsough tsough ve nana fatyô u tesen ior mbagen sha er vea hingir mbahenen mba Yesu ga. Sha ci u nyi? Nenge ase ikyav i kwase ugen u a lu ken tar u Bolivia, i yer iti na ér Faustina yô. Shighe u hii u kohol a Mbashiada mba Yehova la yange fa takerada u ôron ga. Hii shighe la je, a hen, pande fa u ôron takerada. Hegen ne a er batisema shi ka i maa un iyol u tesen mbagen kpaa. Ka a hen Bibilo a iorov utaan hanma kasua. Er Faustina a fe takerada u ôron tsembelee ga di er mbagen kpishi mba a henen Bibilo a ve la nahan kpa, a hen kwagh a iorov ateratar zan zan ve kar eren batisema.—Luka 10:21.

13. Aluer se mba lun gbilin ga je kpa, ka averen a nyi nahan se fatyô u zuan a mi ken tom u geman ior hingir mbahenen nee?

13 Mbakristu kpishi mba a ityom i ka i gba hange hange u vea er yô. Nahan kpa ka ve tôô shighe ve za hen Bibilo a ior shi i saan ve iyol kpaa. Ikyav i tesen yô, anmgbian u kwase ugen u a lu ken kpentar u Alaska yô, iti na ér Melanie. Yange lu yesen wan na u kwase u lu anyom anigheni yô tswen. Shi lu a tom u a yar pepe a va kur aikighe yô, shi lu nengen sha ter na u lu a kyansa yô. Melanie lu Orshiada tswen  hen angeri u lu her la. Yange sar un tsung u zuan a or u una henen Bibilo a nan yô, nahan a er msen ér Yehova a na un agee sha er una fatyô u duen kwaghpasen shin er i ndôhôr kpishi nahan kpaa yô. Ken masejime yô, va zua a kwase ugen, i yilan un ér Sara. Sara fe er Aôndo a lu a iti na kpôô kpôô yô, doo Sara tsung. Shighe kar yô, Sara lumun ér i va henen Bibilo a na. Melanie kaa ér: “Yange a lu iyange i Tomataan aikighe yô, i tumem iyol kpen kpen, kpa mo vea wan wam se mough se za hen kwagh a na, shi se kpa kwaghhenen la a wase se kpishi je. Yange i saan se iyol kpishi u va timen ken ityakerada yase sha er se zua a mbamlumun mba za nan Sara sha mbampin nav yô. Shi yange doo se tsung u nengen er Sara hingir ijende i Yehova yô.” Sara yange tagher a ahendan kpa taver ishima her; a de u zan adua ken côôci na, maa er batisema.

ER NAN I GBE U SE WAAN ISHIMA A IOR KEN TOM NEE?

14. (a) Tom u geman ior hingir mbahenen ngu inja er tom u kôron ishu nahan nena? (b) Mkaanem ma Paulu ma ken 2 Timoteu 4:1, 2 la bende a we nena?

14 Aluer ka u inja er u ngu pasen kwagh kpa kwagh u injaa ngu duen ker ga kpa, de yen ishima ga. Umbur wer, Yesu yange tôô tom u geman ior hingir mbahenen ne kar sha ishu kôron. Ashighe agen mbakôronishu ka ve yar ikyôr ahwa imôngo cii ve, ve mase za zuan a kwagh ye. Ashighe agen tugh ka mbu za kpishi kpa ve yaren ikyôr her, ashighe agen di i lu sha use. Acin agen ka ve ker ishu ve yem ica. (Luka 5:5) Kape mba keren ior kpa kwagh ve a lu je la. Ka ve wa ishima, ve ker ior mba vea fatyô u va hingir mbahenen yô sha ajiir man ashighe kposo kposo. Sha ci u nyi? Ka ve er nahan sha er vea fatyô u zuan a ior kpishi yô. Ashighe kpishi  mba ve eren tom u keren ior kpoghuloo sha imba gbenda ne la, ka ve zua a injar. Ka ve zua a mba i sar ve u ungwan loho wase yô. U fatyô u karen iyol u duen kwaghpasen sha shighe u u hen wer u hemba zuan a ior yô, shin zan hen haregh u u fatyô u zuan a ior her kpa?—Ôr 2 Timoteu 4:1, 2.

Wa ishima wase or u u henen Bibilo a nan la u fan Yehova, soon un, shi eren ishima na (Nenge ikyumhiange i sha 15-16) *

15. Er nan i gbe u se waan ishima a ior shighe u se lu henen Bibilo a ve?

15 Er nan i gbe u se waan ishima a ior shighe u se lu henen Bibilo a ve? Ityôkyaa i hiihii yô, gba u se wase or la u fan atesen a Bibilo shi soon a tseegh tsô ga, gba u se wase nan u fan shi soon Yehova u a lu Orngeren Bibilo la kpaa. Gba u se tese nan u soon kwagh u Yesu a soo ér mbahenen nav ve eren la, shi gba u se wase nan nana fa u dondon atindi la ken uma u nan. Gba u se wa ishima se sue nan er nan lu nôngon u dondon akaawan a Bibilo ken uma u nan la. Mbagen ka ve gema mhen ve kua aeren a ve ken atô u iwer kpuaa tseegh; kpa mbagen di yô, shighe ngu a kar naleghaa.

16. Ka nyi u hen ken kwagh u Raúl laa?

16 Yange kwagh er ormishen ugen ken tar u Peru, u a tese er i doo u se waan ishima yô. A kaa ér: “Yange m hen ityakerada ihiar a orgen u m henen Bibilo a na yô; i yilan iti na ér Raúl. Kpa Raúl lu a mbamzeyol kpishi. Ivese na banen a zayol ga, shi ishima ia vihi un yô, a lam dang. Yange ieren na la na yô, mbayev nav naan un icivir ga. Nahan kpa vaan mbamkombo hanma shighe, nahan m za hemen u sôron un her, sha er me wase un kua tsombor na yô. Ken masejime yô, va kuma u a er un batisema; kpa shighe ne nahan anyom kar hemba atar.”

17. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u a dondo nee?

17 Yesu yange kaa a vese ér se ‘za gema akuraior cii a̱ hingir mbahenen.’ Er se lu nôngon sér se er kwagh u Yesu ôr ne la, ashighe kpishi ka se zua a ior mba jighjigh ve a kaha a u wase yô. Ashighe agen di ka i lu mba ve ze adua ga shin ve ne jighjigh ér Aôndo ngu ga kuaa yô. Se lu henen er se fatyô u pasen ambaaior ne loho u dedoo yô, ken ngeren u a dondo ne.

ICAM 68 Lôô Ivor i Tartor La

^ par. 5 Tiônnongo u Kristu jimin cii ngu a tom, man tom shon yô, ka u wasen ior u hingir mbahenen mba Kristu. Ngeren ne due a mbamhen mba vea wase se u eren tom u i ne se ne yô.

^ par. 2 ISHEMBER I I TE IWANGER SHA MI YÔ: Mbahenen mba Kristu mba henen kwagh u Yesu yange tese la tseegh ga. Ka ve dondon kwagh u ve hen la. Shi ka ve nôngo kpoghuloo u kaven Yesu shin dondon un ijime sha afatyô ve cii.—1 Pet. 2:21.

^ par. 52 NGEREN U PASEN FOTO: Orgen u a lu zan memyol yô, ngohol takerada hen Mbashiada hen tashan u girgi. Shighe kar yô, a nenge a Mbashiada mbagenev due kwaghpasen u ken igbar ape a ze memyol la. Hidi yô, mbapasenkwagh due kwaghpasen maa ve va nyôr hen ya na.

^ par. 54 NGEREN U PASEN FOTO: Or shon lumun ér i hen Bibilo a na. Shighe kar yô, a kuma u a er un batisema.