Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U TIMEN SHA MI 30

Er Se Lam a Mba Ve Ne Aôndo Jighjigh Ga la sha Gbenda u Vea Kegh Ato Yô

Er Se Lam a Mba Ve Ne Aôndo Jighjigh Ga la sha Gbenda u Vea Kegh Ato Yô

“Ior cii m hingir ve hanma kwagh cii, sha u a lu nan nan kpaa, me yima mbagenev yô.”—1 KOR. 9:22.

ICAM 82 “Iwanger Yen I̱ Wanger”

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1. Ka akaa agen a nyi nahan a gem ken anyom a karen nee?

KEN anyom a karen udubu imôngo ken ijime la, ior kpishi sha tar zaan mbaadua kposo kposo. Kpa ken anyom a karen ne, gbande gema imo. Ior kpishi de u zan adua, shi ior mba seer a seer mba kwagh a kera lu gban ve a kwaghaôndo ga yô. Ken ityar igen je yô, ior mba hemban iyenge ka ve kaa jighilii ér ve mba ken nongo kwaghaôndo môm môm ga. *Mat. 24:12.

2. Ka atôakyaa a nyi nahan a ne ve ior kpishi ve de kwagh u kwaghaôndo?

2 Er nan ve ior mba ve kaan ér ve mba ken kwaghaôndo ga la ve lu seer a seer iyenge? Mbagen yô, alaghga vea yem keren akaa a nan ve msaanyol gayô vea yem henen sha mbamzeyol vev. (Luka 8:14) Mbagenev yô, ve kera na Aôndo jighjigh ga. Mbagenev yô na Aôndo jighjigh kpa ve nenge ér kwaghaôndo ka kwagh u mbangise, shi kera ngu a liba ga. Shi ve nenge ér a zua sha sainsi kua gbenda u ior ve henen kwagh hegen la ga. Alaghga vea ungwa azende shin atica, gayô vea ungwa mbaabaver vea lu ôron ér akaa cii gba duen tsô; kpa vea kera ungwa ior u ôron atôakyaa a injaa a a ne ve i gbe u se na Aôndo jighjigh la ga. Mbagenev yô, ka vea nenge er mbahemenev mba kwaghaôndo ve eren hua sha inyar shi ve keren tahav nahan ishima i ndôhôr ve kpishi. Sha ajiir agen yô, gomoti wa atindi a yangen ityom i kwaghaôndo igen.

3. Awashima u ngeren ne yô, ka nyi?

3 Yesu yange kaa a vese ér se ‘za gema akuraior cii a̱ hingir mbahenen.’ (Mat. 28:19) Nahan, se er nena ve se wase mba ve lu ken ma nongo kwaghaôndo ga la u henen kwagh u Aôndo shi hingir mbahenen mba Kristu? Gba u se fa ser, ijiir i or vese la ia na nana lumun u  ungwan loho wase, shin nana venda. Ikyav i tesen yô, gbenda u ior mba i yese ve ken veghertar u Yuropa vea nenge loho wase la, ua kaha a mba i yese ve ken veghertar u Ashia la. Er nan kwagh a lu nahana? Ityôkyaa yô, ior mba ken veghertar u Yuropa kpishi fa kwagh u Bibilo, shi ityesen i Aôndo gba akaa cii la kpa ka kwagh u he hen a ve ga. Kpa ken veghertar u Ashia yô, ior mba hemban iyenge fa kwagh u Bibilo cuku tseegh, shin ve fa ga kuaa. Shi alaghga vea na jighjigh ér or ngu u nan gbe akaa ga. I gber ngeren ne sha er una wase se u lamen a hanma or u se zough a nan ken kwaghpasen cii sha gbenda u a kôr nan ken ishima yô, aluer nan due han han shin a lu nyi je nan ne jighjigh a mi kpaa.

DE NENGEN WER A TSA KPA VEA GEMA GA ZE

4. Er nan i doo u se ver ishima ser, ior vea fatyô u geman inja?

4 Lu a ishimaveren wer vea fatyô u geman. Hanma inyom yô, ior mba ve ze adua ga shin ve ne Aôndo jighjigh ga yô, ka ve hingir Mbashiada mba Yehova. Ve mbagen yô, kera je yange ve soo kwagh u aeren a wang, nahan atseregh a ukwaghaôndo la ndôhôr ve ishima. Mbagen yô, ve waan aeren a wang ikyo yum ga, shi ve lu a anza a bo kpishi a yange gba u vea de yô. Nahan sha iwasen i Yehova yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser se zua a mbara “mba i sar ve u zuan a uma u tsôron” la.—Aer. 13:48; 1 Tim. 2:3, 4.

Geman gbenda u u lamen a ior la, zum u u lu pasen ior mba ve ne Bibilo jighjigh ga la kwagh yô (Nenge ikyumhiange i sha 5-6) *

5. Ashighe kpishi ka nyi ka i na ve ior ve kegh ato a loho wase?

5 Eren a ior kundu kundu man sha kwaghfan. Ashighe kpishi ka kwagh u se ôr a ior la ngu a na ve kegh ato a loho wase ga, kpa ka gbenda u se ôr kwagh shon la. Ka sea er kwagh a ve kundu kundu man sha kwaghfan shi sea tese ser kwagh ve gba se ishima sha mimi yô, i doo ve kpen kpen. Se mba kighir ve ser saa ve lumun a mnenge wase ga. Kpa ka se nôngo ser se kav er i hii ve, ve nenge kwaghaôndo sha gbenda u ve nenge un la yô. Ikyav i tesen yô, mbagenev mba soon u lamen a ior mba ve fe ve ga la sha ikyaa i kwaghaôndo ga. Mbagen di ka ve nenge ér doo u pinen or mnenge u nan sha kwagh u Aôndo ga. Shi mbagen di yô, kunya ka u kôr ve sha ci u ior a va nenge ér ve mba ôron Bibilo; hemban je yô, shighe u i lu Orshiada u Yehova nan lu timen ken Bibilo vea ve yô. Nahan aluer ka mnenge u nyi ior ve lu a mi je kpa, doo u se nôngo kpoghuloo se wa ikyo sha mnenge ve la.—2 Tim. 2:24.

6. Apostoli Paulu yange tese ér un geman gbenda u lamen a ior la nena, man se dondo ikyav na la nena?

6 Nahan kpa gema di shighe u se lu lamen a ior man se yer asember er “Bibilo” shin “igbetar” shin “Aôndo” gayô “kwaghaôndo” nahan man se nenge ser kwagh shon doo ve ga yô, se er nena? Se fatyô u dondon ikyav i apostoli Paulu la sha u geman gbenda u se lu lamen a ve la. Zum u lu lamen a Mbayuda yô, Paulu er tom a Ruamabera. Nahan kpa, shighe u lu lamen a Mbagrika mbafantakerada hen Areopagu la yô, yange kera ôr kwagh tese ken Bibilo jighilii ga. (Aer. 17:2, 3, 22-31) Se fatyô u dondon ikyav i Paulu la nena? Aluer se zua a or u nan lumun a kwagh u Bibilo ga yô, hemba doon u se palegh u ôron kwagh ker jighilii zum u se lu lamen a nan yô. Aluer u nenge wer or shon nana soo ér ior ve nenge er nan lu timen ken Bibilo vea we ga yô, u fatyô u tesen nan kwagh ken Bibilo sha gbenda ugen, er ken hanseeti shin tablet nahan.

7. Cii man se er kwagh u Paulu er, i nger ken 1 Mbakorinte 9:20-23 la yô, ka nyi alaghga a gba u se ere?

7 Nôngon kaven er i lu ior la shi keghen ato a ve. Gba hange hange u se nôngo se kav er i hii ve ior mba ka se zua a ve la ka ve lu a mbamnenge vev mbara yô. (Anz. 20:5) Shi nenge ase ikyav i Paulu igen ne. Yange vese ken Mbayuda, nahan gba u una nyôôso gbenda u pasen kwagh la, sha er una fatyô u pasen Atôatyev kpa kwagh yô, sha ci u ior mba ken atôatyev fa kwagh u Yehova kua Ruamabera kpuaa tseegh shin ve fa ga kuaa je. Alaghga a gba u se gba mker shin se pine anmgbianev mba ken tiônnongo mba ve fa kwagh u ambaaior la yô, sha er se hemba kaven mlu ve tsembelee yô.—Ôr 1 Mbakorinte 9:20-23.

8. Ka gbenda môm u nyi nahan se fatyô u hiin iliam a ior sha kwagh u Bibilo?

 8 Awashima wase yô, ka u zuan a ior mba ‘injaav.’ (Mat. 10:11) Kpa cii ve se ôr kwagh i kôr ve ken ishima yô, saa se pine ve mnenge ve sha ma kwagh, maa se kegh ato zulee. Anmgbian ugen ken tar u Ingila ka a pine ior kwagh u ve nenge ér or a er ve ivese i nan ia lu saan saan yô. Shi ka a pine ior mnenge ve sha kwagh u yesen ônov, shin sha kwagh u ve nenge ér or a er ve una wase nan u wan ishima, zum u i er a nan dang yô. Anmgbian ne una ungwan mlumun ve yô, maa a kaa ér: “U nenge kwaghwan u yange i nger, a tse i kom anyom 2,000 ne nena?” Maa a bugh ivur Bibilo ken hanseeti na, i a vande wan agoyol sha mi yô, a tese nan, a u teren iti i Bibilo shio.

NÔNGO ÔR KWAGH I KÔR IOR KEN ISHIMA

9. Se er nan ve se wase ior mba ve soon u lamen sha kwagh u Aôndo ga laa?

9 Se fatyô u ôron kwagh kôron ior mba ve soon u lamen sha kwagh u Aôndo ga la sha u lamen a ve sha kwagh u ve vande hoghol a mi yô. Ikyav i tesen yô, ior kpishi ka vea nenge gbenda u akaa a Aôndo a gbe la a eren tom nahan i kpiligh ve iyol. Nahan se fatyô u ôron a ve ser: “Alaghga u nenge yô, u kav er i lu sha ci u mbasainsi kenger akaa a a vande lun la ve, ve kôrcio u varen akaa a ve var kpishi la ye. Ikyav i tesen yô, or u yange var maikrofon la yange hen gbenda u togh ku eren tom la tsembelee, shi or u yange var foto la kpa tôv fa gbenda u ashe a eren tom la. Ka wea hen sha akaa a se nengen a mi la nahan, ka nyi ka i va u ken ishima? Ka u hen wer, akaa la yange gba duen abu tsôô, shin or gba a gba a, shinii ka ma kwagh ugene?” U keghen ato a mlumun u nan la zulee yô, shi u fatyô u kaan wer: “Shighe u mbainjinia hen kwagh u ato man ashe la, alaghga se pine ser, ka an jim ve hen kwagh ne ken a nana? Or u dughun atsam ugen yange nger kwagh doo kpen kpen. A nger ér: ‘Wen u A we togh yô, Una ungwa ga ha? Wen u A er ishe yô, Una nenge ga ha? . . . Wen u A tesen or mfe la.’ Mbasainsi mbagen kpa lumun a mkaanem man, shi ve na jighjigh ér i gba a gba akaa.” (Ps. 94:9, 10) Shi se fatyô u tesen ve vidio i môm sha jw.org® ken uvidio mba ve lu a itinekwagh ér “Viewpoints on the Origin of Life” (Mbamnenge mba Ior Ve Lu a Mi sha Kwagh u Mhii u Uma La), ape i nger ér “Interviews and Experiences” (Akaatôvon man Akaa a A Er Yô) la. (za hen PUBLICATIONS > VIDEOS.) Gayô se fatyô u nan ve antakerada u Was Life Created? shin u The Origin of Life—Five Questions Worth Asking la.

10. Se fatyô u hiin iliam a or u nan soo u lamen sha kwagh u Aôndo ga la nena?

10 Sar ior kpishi u uma ma a va doo ken hemen. Nahan kpa, mbagen yô hen ér a va vihi tar, or a kera shi sha u ga, nahan ka i cier ve iyol. Ortamen u sôron atôônanongo ugen ken tar u Norway, kaa ér, ashighe kpishi ior mba ve soon u lamen sha  kwagh u Aôndo ga la, ka ve soo u lamen sha kwagh u akaa a a lu zan hemen sha tar la. Ka una sughun ior cii yô, a pine ve ér: “U hen wer yange sev a hungwa a av tar ne ua doo? U nenge wer doo u se ver ishima ser ka mbapatii vea va sôr tar ne shinii ka mbasainsi shin ka ma orgene?” Ka una keghen ato zulee una ungwan mlumun ve yô, maa a ôr gayô a ter ivur Bibilo i i tese er tar ua va doo ken hemen yô. Mbagen ka vea ungwa ityendezwa i Bibilo i er ér tar ngu lun gbem, shi ior mba dedoo vea lu sha u gbem sha won nahan i doo ve tsung shi i sar ve u seer fan.—Ps. 37:29; Orpa. 1:4.

11. Er nan ve i gbe u se geman gbenda u se lamen a ior laa, man se dondo ikyav i Paulu er i pase ken Mbaromanu 1:14-16 la nena?

11 Doo u se geman gbenda u se lamen a ior mba se zough a ve la. Gba u se er nahan sha ci u nyi? Ityôkyaa yô, mlu u ior kaha. Kwagh u a doo orgen la, orgen di una doo nan ga. Mbagen ka ze ve iyol u lamen sha kwagh u Aôndo shin Bibilo ga, kpa mbagen di yô, aluer u hii iliam a ve sha kwagh u Aôndo shin Bibilo jighilii ga yô, vea hemba keghen ato. Nahan kohol cii yô, doo u se eren tom a hanma ian i se zough a mi cii sha er se lam a hanmaor yô. (Ôr Mbaromanu 1:14-16.) Nahan kpa, doo u se umbur ser ka Yehova ngu a na ve mimi ne a vese ken asema a mbara mba i sar ve u eren kwagh u perapera la ye.—1 Kor. 3:6, 7.

ER SE PASE IOR MBA KEN VEGHERTAR U ASHIA LA MIMI NE YÔ

Mbapasenkwagh u Tartor kpishi ka ve tese ér kwagh u ior mba ken ityar i i eren kwaghaôndo u Mbakristu ker ga la gba ve kwagh shi ve tese ve kwaghfan u injaa u ken Bibilo la (Nenge ikyumhiange i sha 12-13)

12. Ka nyi se fatyô u eren sha er se wase ior mba ken ityar i Ashia mba i lu je ve lu a hen sha kwagh u or u nan gbe akaa ga laa?

12 Mbapasenkwagh kpishi sha tar mba zuan a ior mba ken ityar i ken Ashia, kua mba ken ityar i gomoti a yange tom u kwaghaôndo ker la kpaa. Ior mbagen kpishi ken ityar i ken Ashia mba a tôô shighe nahan ve hen sha kwagh u Orgbanakaa ga. Mbagen ka i sar ve u fan akaa; nahan ka wea kaa wer u hen Bibilo a ve yô, ve lumun, kpa mbagen di yô, sha hiihii la mba soon ga. Nahan se er nena ve se wase ve? Mbapasenkwagh mbagen mba ve tse ken tom ne yô, kôrcio u pasen ambaaior ne kwagh. Ka ve hii iliam a ve beelee, shi ve tese ior mbara ér kwagh ve gba ve ishima. Shi ka a gba shami yô, ve ôr ior mbara er yange ve mbapasenkwagh mban hii u dondon ma kwaghwan u Bibilo ve, uma ve seer doon yô.

13. Ka nyi ia na a sar ior u seer fan kwagh u Bibilo? (Nenge foto u sha igbende.)

13 Ior mbagen kpishi ka kwaghfan u ken Bibilo la ngu a na kwagh u Bibilo a hii u doon ve ye. (Orpa. 7:12) Anmgbian u kwase ugen ken New York u ka a hide a za nenge a ior mba ve lamen zwa Mandarin yô, kaa ér: “Ka m nôngo u tesen ior mer kwagh ve gbam ishima nahan m kegh ato a ve. Ka mea faan mer ve sember moughon ken tar ugen va nyôron yô, ashighe agen m pine ve mer: ‘Tsô ne va nyôr nahan uma ngu karen nena? Ne zua a tom vee? Ior mba hen ijiir ne mba a ven nena, ve ngohol ne doo doo kpa?’” Ashighe agen kwagh ne ka a bugh un gbenda u tesen ve kwagh u ken Bibilo. Ka a gba shami yô, anmgbian u kwase ne shi a kaa ér: “U hen wer, ka nyi ka i na ior ve lu ken bem? M tese u injakwagh igen ken Bibilo? Ka i je ne: ‘Mhii u num yô, ngu er ka a na mngerem ian ma a ande yô, nahan yô, de anyimanakaa, je er a lu a hingir num ga la.’ U hen wer kwaghwan ne una fatyô u wasen se u lun imôngo a mbagene?” (Anz. 17:14) Aluer se hii iliam a ior sha imba gbenda ne yô, se fatyô u fan mba kwagen kpa a doo ve u lamen a vese yô.

14. Anmgbian ugen ken vegher u Ityoughkitaregh la ka a wase mba ve kaa ér ve na jighjigh ér Aôndo ngu ga la nena?

14 Nahan hide mba ka ve kaa a vese ér ve na jighjigh ér Aôndo ngu ga la di, se ôr a ve ser nyi? Anmgbian ugen u a pase ior mba ve ne jighjigh ér Aôndo ngu ga kwagh, ken vegher u Ityoughkitaregh la ica i gbe hegen yô kaa ér: “Aluer or u hen ijiir ne kaa a we ér, ‘M na jighjigh mer Aôndo ngu ga’ yô, nan ngu kaan ér, ka mbaaôndo mba ior mba hen ijiir ne ve civir la nan ne ve jighjigh ga ye. Nahan ka m lumun a nan mer, mbaaôndo kpishi ka ior ve  er ve ye, nahan ka mbaaiev. Ashighe kpishi ka m ôr Yeremia 16:20 ape i kaa ér ‘Or nana fatyô u eren mbaaôndo sha ci u nana? Mbara ka mbaaôndo ga’ la. Maa m pine nan mer: ‘Se fa mkposo u aôndo u a lu aôndo jim jim la, a u ior ve er sha ave la nena?’ Ka mea pinen nan yô, m kegh ato a mlumun u nan la zulee, maa m ôr Yesaia 41:23. Ivur la kaa ér: ‘Pase nen se akaa a a va er ken hemen yô, sha er se̱ fa er ne lu mbaaôndo yô.’ Mea been yô, m tese nan ma kwagh u Yehova yange tsengaôron ér una va er ken hemen yô.”

15. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i anmgbian u ken vegher u Ashia ugen la?

15 Anmgbian ugen ken vegher u Ashia ugen kpa ôr kwagh u ka un er shighe u un hidi u za sôron ior yô. A kaa ér: “Ka m tese ve akav a a tese ér Bibilo ka takerada u lun a kwaghfan yô, shi m tese ve akaaôron a profeti a ken Bibilo a a kur sha mi vough la, kua atindi a Aôndo a we akaa a sha gbaaôndo la. Mea been yô, m tese ve er akaa ne cii a tese ér or ngu u nan gbe akaa u nan lu a mfe tsema tsema yô. Ka nana lumun a mo yô, maa m hii u tesen nan kwagh u Bibilo i er sha kwagh u Yehova yô.”

16. Mbaheberu 11:6 tese ér gba u mbahenen Bibilo vea na Aôndo kua Bibilo jighjigh sha ci u nyi, man se wase ve nena?

16 Shighe u se lu henen Bibilo a ior mba ngise ve na jighjigh ér Aôndo ngu ga la yô, gba u se za hemen u wasen ve sha er vea taver jighjigh u hegen ve ne ér Aôndo ngu la. (Ôr Mbaheberu 11:6) Shi gba u se wase ve, ve na Bibilo jighjigh. Kwagh ne tese ér ashighe agen a gba u se tese ve akaa agen ken Bibilo shi se hide se kimbir. Nahan hanma kwa u se tem u henen kwagh a ve yô, a gba u se tese ve kwagh u una wase ve u kaven wang ér Bibilo ka Mkaanem ma Aôndo yô. Sha nahan yô, alaghga a gba u se tôô shighe kpase se lam sha akaaôron a profeti a ken Bibilo a a kur sha mi yô, gayô sha kwagh u Bibilo i er man a gbe zwa môm vea kwagh u sainsi shin yiase yô, gayô a fatyô u lun kwagh u a tese er Bibilo ia wase se ken uma wase u ayange ayange yô.

17. Aluer se tese ior ser ve doo se ishima yô, kwagh la una mgbegha ve u eren nyi?

17 Ka se wase ior ve hingir mbahenen mba Kristu sha u tesen ve dooshima, aluer ve na jighjigh ér Aôndo ngu shin ve na ga kpaa. (1 Kor. 13:1) Er se lu tesen ve la, awashima wase yô, ka u tesen ér se doo Aôndo ishima shi a soo ér se soo un. Hanma inyom yô, ior mba ngise kwagh gbaan ve a kwaghaôndo yum ga, shin kwagh gbaan ve a mi ga kuaa la ka ve er batisema sha ci u Aôndo hingir u doon ve ishima. Sha nahan yô, lu a ishimaveren wer ior vea fatyô u geman shi kwagh u ior cii a gba u ishima sha mimi. Keghen ato a ve. Nôngon u kaven mnenge ve. Shi tesen ve u lun Mbahenen mba Kristu, sha u veren ve ikyav i dedoo.

ICAM 76 Ka i Lu U ken Ishima Nena?

^ par. 5 Alaghga se lu hemban tagher a ior mba ve ne Aôndo jighjigh ga shi ve ze adua ga la hegen cii. Ngeren ne tese gbenda u se kar ve se fatyô u pasen ambaaior la mimi u Bibilo, man er se wase ve u lumun a Bibilo shi nan Yehova Aôndo jighjigh yô.

^ par. 1 Kwaghtôvon ugen tese ér ka ityar ne igen yô, ka: Albania man Australia man Austria man Azerbaijan man Kanada man China man Czech Republic man Denmark man Frans man Jamani man Hong Kong man Ireland man Iserael man Japan man Netherlands man Norway man South Korea man Ishpania man Sweden man Suwizalan kua Ingila man Vietnam.

^ par. 53 NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbian ugen ngu pasen or u ve eren twer imôngo yô kwagh, shighe karen yô or shon bugh ijiir yase i sha Intanet i jw.org la.