Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U TIMEN SHA MI 28

Za Hemen u Civir Yehova Shighe u I Cir Tom Wase Kpaa

Za Hemen u Civir Yehova Shighe u I Cir Tom Wase Kpaa

“Se fatyô u den u ôron kwagh u se ongo man se nenge ne ga.”—AER. 4:19, 20.

ICAM 122 Tile Nen Dông, De Kpoghor Nen Ga!

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1-2. (a) Shighe u i cir tom wase kpa, gba u a lu kwagh u kpiligh se iyol ga sha ci u nyi? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren ne?

KEN inyom i 2018 la, mbapasen loho u Tartor mba hemban iyenge 223,000 nahan, lu ken ityar i i cir tom wase kpum kpum, gayô i pande i yange u yô. Kwagh ne ka kwagh u kpiligh se iyol ga. Er yange se hen ken ngeren u karen la nahan, Mbakristu mba mimi cii vande fan er i gbe u a tôv ve a ican yô. (2 Tim. 3:12) Hanma ijiir i se lu cii kpa, alaghga mbahemenev mba gomoti vea fatyô u moughon cirin tom wase ne kwa môm kpoo, ér se de u civir Yehova Aôndo wase u se doo un ishima yum ne.

2 Aluer gomoti cir tom wase ape u lu la yô, alaghga u hii u pinen iyol you mbampin er mban nahan: ‘Kwagh u i lu tôvon se a ican ne tese ér kera doo Yehova a vese ga shinii? Er i cir tom wase yô, kwagh la una na se de u civir Yehova? M yem twev ken tar ugen ape me za civir Yehova sha ishima yam a kwagh u tagher mo shio yôô? Se zua a mlumun sha mbampin mban ken ngeren ne. Shi se hen er se za hemen u civir Yehova hen shighe u i cir tom wase, man kwagh u i doo u se palegh hen shighe shon kpaa yô.

KA A TÔVON SE A ICAN YÔ, KWAGH LA A TESE ÉR KERA DOO YEHOVA A VESE GAA?

3. Er i tese ken 2 Mbakorinte 11:23-27 nahan, ka atsan a nyi apostoli Paulu tagher a mi, man kwagh u er Paulu la tese se nyi?

3 Shighe u gomoti a cir tom wase, ér se de u civir Aôndo yô, alaghga se kure ikyaa sha lan ser kera doo Aôndo a vese ga. Nahan kpa doo u se umbur ser, aluer mba tôvon se a ican yô kwagh la maa tese ér kera saan Yehova iyol a vese ga ze. Nenge ase ikyav sha kwagh u apostoli Paulu. Ikyav tese wang ér yange doo Aôndo a na kpishi je. Yange zua a ian i icivirigh i ngeren uwashika 14 mba  ve lu ityakerada i Bibilo ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la, shi lu apostoli u atôatyev kpaa. Nahan cii kpa i tôv un a ican tsung. (Ôr 2 Mbakorinte 11:23-27.) Kwagh u er apostoli Paulu ne tese ér, Yehova ka a de i tôv mba civir un sha mimi a ican.

4. Er nan ve tar u ker se ihyomo?

4 Yesu yange pase er i hii ve i gbe u se ver ishima ser, a tôv se a ican yô. A kaa wener, a kôr se ihyom sha ci u se mba ior i tar ne ga. (Yoh. 15:18, 19) Aluer mba tôvon se a ican yô maa tese ér Yehova gema ijime a vese ga. Jighilii yô, ka kwagh u tesen ér se mba eren kwagh u a lu u vough yô!

ALUER I CIR TOM WASE YÔ, KWAGH LA UNA NA SE DE U CIVIR YEHOVA?

5. Orumace u kaka ne nahan, nana fatyô u been a mcivir u Yehova? Tese ikyav.

5 Uumace di nahan vea fatyô u been a kwagh u mcivir u Yehova Aôndo u hemban agee la ga. Uumace kpishi nôngo ér vea bee a mcivir u Yehova kera, kpa ve kanshio. Nenge ase kwagh u yange za hemen shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar cii Mbi sha II la. Gomoti mba ken ityar kpishi yange ve tôv ior mba Aôndo a ican tsung hen shighe la. Yange kwe patii u Mbanazi u u lu hemen tar u Jamani la kua gomoti u tar u Australia man gomoti u tar u Kanada kua ityar igen kpaa, cir tom u Mbashiada mba Yehova. Kpa nenge ase kwagh u gema za hemen ne. Shighe u ityav mbira hii ken inyom i 1939 la, sha tar cii mbapasenkwagh lu iorov 72,475. Kpa ityav mbira mbi va been ken inyom i 1945 yô, ripoti tese ér, sha iwasen i Yehova yô iyenge i mbapasenkwagh yem nyôr 156,299. Ingyegh ki mbapasenkwagh seer je hemba ki hiihii la kuma kwa har!

6. Ka akaa a injaa a inyi ka a er shighe u i lu tôvon se a ican laa? Tese ikyav.

6 Kwagh ugen yô, ka a tôvon se a ican kpa, kwagh la te se mciem iyol yum je u se de u civir Yehova ga, kpa ngu a de a mgbegha se, se seer a seer eren un tom. Ikyav i tesen yô, orgen vea kwase na man wan ve u kiriki, mba ken tar u gomoti a cir tom wase yô. U ma ve yem cian kwagh la yô, or ne vea kwase na ve tôô pania u keke. Kwase na je yô, de tom na u yange eren i kimbin un tsembelee la, sha er una gema eren pania yô. Orya la kaa ér atabam ne na yô, ka i sar ior kpishi u seer fan kwagh u Mbashiada mba Yehova. Kwagh ne na yô, ka lun un ican u hiin Bibilo i henen a ior ga. Atabam ne va a akaa a dedoo agen kpaa. Ortamen ugen ken tar shon u i cir tom wase la kaa ér, ior kpishi mba yange ve de u van mbamkombo kpa hide hii u van, shi pasen kwagh kpaa.

7. (a) Ka nyi se hen ken Levitiku 26:36, 37? (b) Shighe u i cir tom wase hen ijiir you yô, u er nena?

 7 Awashima u mbaihyomov asev shighe u ve cir tom wase yô, ka i lu u tan se mciem iyol ér se de u civir Yehova. Heela tseegh ga, alaghga shighe u ve cir tom wase la, shi vea lu samber a mbaaie sha kwagh wase. Alaghga vea tindi dasenda ér ve va ker ikyav hen uya asev, shi ve kôr se ve yem a vese hen koti, gayô ve za wuhe se mbagen ken purusu je kpaa. Ka ve hen je ér, er ve wuhe mbagen ken atô wase ken purusu yô, a cier se iyol. Aluer se de ser, ieren ve ne i na se nyôr cian gighir gighir yô, alaghga a lu se iyol yase je maa se hii u vôron ye, shin se de u civir Yehova kuaa. Mayange se soo u hingir er ior mba i er kwagh ve ken Levitiku 26:36, 37 la ga cii. (Ôr.) Mayange se lumun ser mciem ma na se hii u vôron shin den u eren Yehova tom kuaa ga. Se suur sha Yehova vangertiôr, shi icile tsô ia tenger se ga. (Ps. 56:11) Se er msen se sôn Yehova ser a hemen se. Shi se umbur kpaa ser er Yehova a lu a vese yô, gomoti u uumace u a hembe cii la kpa una fatyô u yangen se u civir Aôndo wase sha mimi ga.—Heb. 13:6.

M YEM TWEV KEN TAR UGENE?

8-9. (a) Ka nyi a gba u hanma or shin orya nana tsua iyol i nana? (b) Ka nyi ia wase or u tsuan kwagh sha injaa?

8 Aluer gomoti u hen ijiir you la cir tom wase yô, alaghga u gba henen wer shin u mough u yem ken tar ugen ape u za fatyô u civir Yehova a kwagh u tagher we shio yô-o? Kwagh ne ka kwagh u a gba u u tsua iyol you yô, ka kwagh u or a tsua sha ci wou ga. Kpa cii man or a tsua kwagh u nana er sha ikyaa ne yô, nana fatyô u gbidyen kwar sha kwagh u Mbakristu mba sha ayange mbaapostoli la er zum u i lu tôvon ve a ican la. Yange mbaihyomov mba te Sefanu awen mba woo yô, mbahenen mba ken Yerusalem sambe yem ken Yudia, mbagen ken Samaria shi mbagen je yô, yem ica er ken Fenishia man Shiperu kua Antioki nahan. (Mat. 10:23; Aer. 8:1; 11:19) Nahan kpa, mbagen di shi vea nenge ér yange mba va ngur tôvon Mbakristu mban a ican kwa gen la yô, apostoli Paulu tsua u lun hen ajiir a ior lu hendan a tom u pasen kwagh la her. Yange wa uma na ikyo ga, kpa a za hemen u samber a loho u dedoo shi taver anmgbianev asema sha agar shon a i lu tôvon ve a ican kpoghuloo la.—Aer. 14:19-23.

9 Ka nyi se fatyô u henen ken akav a ahar laa? Hanma orya yô, a gba u nana tsua kwagh u moughon shin moughon ga la iyol i nan. Kpa cii man nana tsua kwagh yô, doo u nana er msen kpoghuloo shi nana nenge sha mlu u tsombor u nan doo doo; kua akaa a dedoo man mbamtaver mba ne mough ve ne tagher a mi la. Gba u hanma Orkristu nana ‘tôô ikyav mbi nan iyol i nan’ sha ikyaa ne. (Gal. 6:5) Shi gba u se puu mbagen sha kwagh u ve tsough u eren sha ikyaa ne la ga.

SE ZA HEMEN U CIVIR YEHOVA SHIGHE U I CIR TOM WASE NENA?

10. Ka akaawan a nyi nahan branci man mbatamen vea tese ér i dondo?

10 U za hemen u civir Yehova shighe u i cir tom wase la nena? Branci una tese mbatamen mba ken atôônanongo kwagh ua vea er yô; shi una due a mbamhen mba wasen, er sha kwagh u gbenda u zuan a kwaghyan u ken jijingi, man er ior vea kohol imôngo a eren mkombo nahan, kua er a pasen loho u dedoo yô. Aluer branci fatyô u lamen a mbatamen ga yô, mbatamen vea wase u kua mbagen ken tiônnongo cii sha er ne za hemen u civir Yehova yô. Vea tese akaa a i gbe u a dondo yô, shi akaa shon a lu a a zough sha kwaghwan u ken Bibilo kua ityakerada yase yô.—Mat. 28:19, 20; Aer. 5:29; Heb. 10:24, 25.

11. Er nan u fatyô u lun a vangertiôr wer u za hemen u zuan a kwaghyan u ken jijingii, man ka nyi kwagh nahan u fatyô u eren sha u kuran Bibilo you kua ityakerada yase i u lu a mi?

11 Yehova tôndozwa ér mbacivir un vea lu zuan a kwaghyan u ken jijingi u injaa sha er va  za hemen u civir un yô. (Yes. 65:13, 14; Luka 12:42-44) Sha nahan yô, lu a vangertiôr wer nongo na ua er kwagh u u fetyô cii sha er u za hemen u zuan a kwagh u una wase u u taver ken jijingi her yô. Nahan kpa kwagh ngu u i gbe u u er yô. Shighe u i cir tom wase hen ijiir you yô, ker ijiir i dedoo yer Bibilo you her kua ityakerada yase i u lu a mi cii. Wa ikyo, de gbe kenden akaainjaa la nahan ape or a nenge a mi fese ga; aluer ka a i gber a gber shin ka sha kômputa shin hanseeti shin tablet kpaa. Gba u hanma wase nana nôngo kwagh sha er nana za hemen u taver ken jijingi yô.

Er Yehova a lu wasen se yô, se fatyô u kohol imôngo civir un a mciem shio (Nenge ikyumhiange 12) *

12. Mbatamen vea fatyô u sôron akaa sha er a eren mbamkombo sha gbenda u mbaahendanev vea fa ga nena?

12 Kpa hide di sha kwagh u mbamkombo mba se eren hanma kasua sha u civir Yehova la di ye? Mbatamen vea sôr akaa sha er u lu zan mbamkombo yô, shi vea er kwagh ne sha gbenda u mbaahendanev vea fa ga yô. Vea kaa a ven ér ne kohol sha ajiir kposo kposo, iorov kpuaa kpuaa ne eren mkombo; shi alaghga vea lu musan ashighe a mbamkombo mbara kua ajiir a kumban la fele fele. U fatyô u eren kwagh u una gbihi anmgbianev mbagen ken zayol ga yô. De lamen jang jang zum u u lu van mkombo shin u due la ga. Shi a gba u u za kange iyol sha gbenda u ior vea fa je er u ngu zan mape ga.

Aluer gomoti cir tom wase kpa, mayange se de u pasen kwagh ga (Nenge ikyumhiange 13) *

13. Ka nyi se fatyô u henen hen anmgbianev asev mba ken ityar i ngise i yilan ér Soviet Union laa?

13 Hide di sha kwagh u tom u pasen kwagh yô, alaghga mlu u hen ijiir igen una kaha a u hen haregh ugen. Nahan kpa Yehova doo se ishima, shi ka i doo se u ôron mbagen kwagh u Tartor na, nahan a gba u se ker gbenda u se pasen kwagh yô. (Luka 8:1; Aer. 4:29) Or u timen sha akaa a mbayiase ugen mba yer iti na ér Emily B. Baran; a ôr kwagh u tom u pasen kwagh u Mbashiada mba Yehova ken ityar i ngise i zom cii i yilan ér Soviet Union la nahan ér: “Shighe u gomoti kaa a Mbashiada ér ve de u pasen ior atesen a ve la, tativ gema pasen mbawanndor a ve kua mba ve eren tom imôngo yô, man ahuraior a ve. Yange a kôron ve lamen a or, maa a yemen a ve ken afo a mbakwarev yô, shi ve kôr a mi pasen mbakwarev mbagen loho u dedoo.” Er yange i cir tom wase ken ityar i ngise i yilan ér Soviet Union la nahan kpa, anmgbianev asev de u pasen kwagh ga. Or fe ga; aluer i tsa i cir tom wase ape u lu la yô, we kpa u fatyô u kangen ishima er ve nahan!

AKAA AA A GBA U SE PALEGH YÔ

Gba u se fa shighe u i doo u se lu ving yô (Nenge ikyumhiange 14) *

14. Ka nyi Pasalmi 39:1 una wase se u palegha?

14 Wa ikyo, de gbe bughun zwa ôron ior kwagh ga. Shighe u i cir tom wase yô, doo u se fa shighe u i lu “shighe u huan ving” yô. (Orpa. 3:7) Doo u se wa ikyo sha kwagh u akaamyer, er ati a anmgbianev mba nomso man mba kasev kua ajiir a kumban man gbenda u pasen kwagh man er se zough a kwaghyan u ken jijingi la. Gba u se pase ior mba gomoti akaa ne ga; shi gba u se tôô akaa ne se ôr azende a ase shin anmgbianev asev mba hen tsombor ga; aluer ka kwagh u ken tar wase  shin ka ken ityar igen kpaa. Aluer se wa ikyo sha icintan ne ga, man se ôr ior akaa ne yô, alaghga se gbihi anmgbianev asev ken zayol.—Ôr Pasalmi 39:1.

15. Ka nyi Satan una nôngo ér una er a vese, man se palegh u gban ken hôn la nena?

15 De lumun wer akaa a kiriki a va a mpav hen atô wase ga. Satan fa dedoo er mpav una fatyô u numun ya yô. (Mar. 3:24, 25) Una za hemen u nôngon hanma shighe ér una va a mpav hen atô wase. A fa je ér aluer un kôrcio u keman se ityough yô, se de u nôngon kwagh a na, se yem nôngon ker ayol a ase.

16. Ka ikyav i dedoo i nyi Anmgbian u kwase Gertrud Poetzinger a ver se?

16 Mbakristu mba ve vie ken jijingi je kpa doo u vea wa ikyo sha kwagh la sha er vea gba ken hôn ne ga yô. Nenge ase kwagh u yange za hemen hen atô u anmgbianev mbakasev mbagen uhar mba ve lu a ishimaverenkeghen i yemen sha yô. Lu anmgbian u kwase Gertrud Poetzinger man Elfriede Löhr. Yange i wuhe anmgbianev mba kasev mban imôngo vea anmgbianev mba kasev mbagen ken afo a mbakwarev a Mbanazi. Ica gbe ga yô, Gertrud gba gban Elfriede iyuhwe sha ci u ngu nan akaaôron a taver anmgbianev mba kasev mba ve lu ken afo la ishima yum. Shighe kar yô, kunya kôr Gertrud a iyol na kpishi sha ieren na la, nahan a zamber a Yehova ér a wase un. Gertrud nger wener: “Zum u mbagen ve lu a mfe i hembe se shi ve zough a aan a icivirigh kpaa i hembe se yô, doo u se lumun a kwagh la.” Nahan yange dugh iyuhwe i i lu un ken vanger la kera nena? Gertrud yange hemba veren ishima sha aeren a dedoo a Elfriede lu a mi la kua er a lu sar sar a hanma or la. Sha nahan yô, a hide a sôr mlu na vea Elfriede. Ve cii yange ve lu ken afo a mbakwarev la zan zan ve va kar duen, shi ve civir Yehova sha mimi zan zan ve kar been tom ve shin tar ne. Aluer se nôngo kpoghuloo se mba sôron mbamzeyol hen atô wase a anmgbianev asev yô, se palegh hôn u van a mpav hen atô wase la.—Kol. 3:13, 14.

17. Er nan ve i gbe u se palegh iyolgengese?

17 Palegh iyolgengese. Aluer se mba dondon kwaghwan u anmgbianev mba mimi mba ve lu hemen hen atô wase la yô, se palegh mbamzeyol kpishi. (1 Pet. 5:5) Ikyav i tesen yô, ken tar ugen ape i cir tom wase yô, anmgbianev mba ve lu hemen ken tom ne la kaa ér mbapasenkwagh ve de ne or ma takerada u i gber a gber ga. Nahan kpa, anmgbian u nomso ugen u lu pania yô, nenge ér un hemba fan, nahan a na ior ityakerada. Lu nyi i due ken kwagh laa? Yange anmgbian ne kua anmgbianev mbagen mba za been a bee kwaghpasen u ve lu lamen a ior shighe u ian i dugh la nahan, maa dasenda gba va pinen ve mbampin. Ikyav tese ér alaghga tsô, yange dasenda mbara lu dondon ve ijime, nahan ve kôrcio u ngohol ityakerada i ve na ior la. Ka nyi se hen ken kwagh  laa? Doo u se dondon kwagh u i kaa er se er la aluer se nenge ser se hemba fan je kpaa. Ka sea dondo kwaghwan u anmgbianev mba Yehova a tsough ve a ver ér ve hemen hen atô wase la yô, a na se iveren na.—Heb. 13:7, 17.

18. Er nan i gbe u se palegh u wan atindi kpete kpete?

18 De we ior atindi kpete kpete ga. Aluer mbatamen mba gbe wan ior atindi tsô yô, kwagh la una hingir mbagenev ikyav. Anmgbian ugen u i yer iti na ér Juraj Kaminský yô, umbur kwagh u yange za hemen zum u i cir tom wase ken tar u ngise i yilan ér Chekoselovakia yô. A kaa ér: “Zum u i kôr anmgbianev mba ve lu hemen la kpishi kua mbatamen yô, mbagen mba ve lu hemen ken atôônanongo kua sha uningir yô, hii u wan atindi a ve, ôron mbapasenkwagh akaa kpete kpete a vea er kua a vea er ga yô.” Yehova na se ian i tsuan akaa sha ci u mbagen ga. Or u nan gbe wan atindi a nan tsô yô, nan ngu kuran anmgbian u nan ga, nan ngu nôngon di tsô ér nana ya tor sha jighjigh u nan u anmgbian la.—2 Kor. 1:24.

MAYANGE DE DEEN U CIVIR YEHOVA GA

19. Aluer Satan nôngo nan nan kpa, kwagh u i er ken 2 Kroniku 32:7, 8 la una wase se u lun a vangertiôr er nyi?

19 Satan Diabolo u a lu orihyom wase u hemban cii la, una de u tôvon mba civir Yehova sha mimi a ican ga. (1 Pet. 5:8; Mpa. 2:10) Satan kua ior nav vea nôngo ér vea cir tom wase nahan se de u civir Yehova. Nahan kpa, ityôkyaa ngi i se cia ga! (Dut. 7:21) Yehova ngu a vese, shi una za hemen u suen se aluer i cir a cir tom wase je kpaa.—Ôr 2 Kroniku 32:7, 8.

20. We u kange ishima wer u er nena?

20 Yô, se kange nen ishima er anmgbianev asev mba sha ayange a mbaapostoli mbara nahan. Yange ve kaa a mbahemenev mba sha ayange a ve la ér: “Aluer a lu vough sha ishigh ki Aôndo u sé hemba wan ne ikyo a Aôndo yô, kaa nen ase! Gadia se yô, se fatyô u den u ôron kwagh u se ongo man se nenge ne ga.”—Aer. 4:19, 20.

ICAM 73 Na Se Ishimataver

^ par. 5 Aluer gomoti cir tom wase, ér se de u civir Yehova nahan se er nena? Ngeren ne due a mbamhen mba se fatyô u dondon yô, kua kwagh u se palegh sha er mayange se de u civir Aôndo wase ga yô!

^ par. 59 NGEREN U PASEN FOTO: Ufoto mbara cii tese Mbashiada mba ve lu ken ityar i i yange tom wase yô. Anmgbianev kohol imôngo kpuaa ken iyou i anmgbian ugen i koson ikyav, mba eren mkombo.

^ par. 61 NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbian u Kwase (u a lu ken imese la) ngu lamen a kwase ugen, maa a ker ian i una pase un kwagh u Yehova yô.

^ par. 63 NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbian ugen u dasenda ve lu tôvon un, pinen un mbampin yô, venda u ôron ve akaamyer a tiônnongo na a ve soo u fan la.