Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 Ngeren U Timen Sha Mi 2

Wuese Yehova ken Tiônnongo

Wuese Yehova ken Tiônnongo

“Ka ken atô u mkohol man me wuese iti You ye.”—PS. 22:22.

ICAM 59 Se Sugh Nen Ter

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1. Yange lu Davidi ken ishima a Yehova nena, man kwagh ne yange a mgbegha un u eren nyi?

TOR DAVIDI yange nger ér: “TER hemba cii, A kuma iwuese kpishi je.” (Ps. 145:3) Yehova yange doo un ishima, nahan dooshima la a mgbegha un u wuese Aôndo “ken atô u mkohol.” (Ps. 22:22; 40:5) Ka keng we kpa Yehova doo u ishima shi u lumun a mkaanem ma Davidi man, ér: “I̱ wuese We, TER, Aôndo u ter wase Iserael, gbem sha won.”—1 Kron. 29:10-13.

2. (a) Se fatyô u wuese Yehova nena? (b) Ka mbamtaver mba nyi mbagen ka ve tagher a mi, man ka nyi se hii timen sha mi?

2 Gbenda môm u se fatyô u wuese Yehova nyian yô, ka u nan ikyar shin mlumun ken mbamkombo mba Mbakristu. Kpa anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mbagen kwagh ne ka a taver ve tsung. Ka ve soo u nan ikyar ken mkombo, kpa mciem ma lumun a ve ga. Vea nôngo a mciem mara nena? Man ka akaa a nyi aa wase se cii u nan mbamlumun mba vea taver ior asema? Cii man se na mlumun sha mbampin mbara yô, de se hii timen sha atôakyaa anyiin a a ne ve se ne mbamlumun ken mbamkombo yô.

ER I HII VE SE NE MLUMUN KEN MBAMKOMBO YÔ

3-5. (a) Er i pase ken Mbaheberu 13:15 nahan, er nan se ne mlumun ken mbamkombo? (b) Saa se cii se na mlumun una lu inja i mômô? Ta iwanger.

3 Yehova na hanma wase cii ian i civirigh i wuese un. (Ps. 119:108) Mbamlumun mba se ne ken mkombo la kpa ka “nagh ku iwuese,” man or môm nana fatyô u nan nagh kura sha ci wase ga. (Ôr Mbaheberu 13:15.) Kpa Yehova kaa ér saa nagh asev shin mlumun wase una lu kwaghmômô? Mayange ga cii!

4 Yehova fa wang er se lu kwaghmôm ga yô; mfe wase kua mlu wase kaha, nahan ngu a wuese nagh ku se fetyô u nan un la tsung je. Gbidye ase kwar sha iniaav mbi yange Mbaiserael naan un la.  Yange Mbaiserael mbagen ve na un nagh sha iyôngo shin ivo. Kpa yange Oriserael nana lu icanor yô, nan na “mbaatii uhar shin utulembamkunguv uhar.” Shi yange Oriserael a fatyô u nan annyonov uhar mban ga yô, Yehova a lumun ér nana va a “mwem ma kengese ma ma kom môm-ken-upue u efa” yô. (Lev. 5:7, 11) Mwem yange ma hemba taver ishe ga cii, nahan kpa, Yehova a wuese nagh ku i ne a mi la. Mwem mara yange a lu ma “kengese” shin ma doon je, a lumun.

5 Nyian kpa kape Aôndo wase u erdoo la a eren kwagh je la. Ka sea naan mlumun ken mkombo yô, veren ishima ér saa se cii se fa iliam er Apolo shin se fa u ôron kwagh kôron ior ken ishima er Paulu nahan ga. (Aer. 18:24; 26:28) Kwagh u Yehova a soo yô, ér se na mlumun er se fetyô la. Umbur kwasecôghol u yange na isham sulee i kpuaa ihiar la. Yange kwagh na gba Yehova ishima sha ci u na kwagh u fatyô u nan yô.—Luka 21:1-4.

Ka sea na mlumun ken mkombo yô, kwagh la a wase se kua ior mba ve ongo la cii (Nenge ikyumhiange i sha 6-7) *

6. (a) Er i pase ken Mbaheberu 10:24, 25 nahan, mbamlumun mba ka se ungwa ken mkombo la ka ve wase se nena? (b) U tese iwuese sha mbamlumun mba ve taver we ishima la nena?

6 Mbamlumun asev ka ve taver mbagen asema. (Ôr Mbaheberu 10:24, 25.) Se cii ka sea ungwa ior a naan mbamlumun ken mbamkombo yô, i doo se. Wanye u kiriki ka nana na mlumun u taver ga, a ishima i môm nahan i doo se kpishi. Ka sea ungwa or a na mlumun saan saan a pasen ma mimi u nan sember henen nahan, ishima i taver se. Shi ka se wuese mba ve cie ashe shin ve lu henen a hen zwa wase kpa ve taver ishima ve ne mlumun a “vangertiôr” la kpishi je. (1 Tes. 2:2) Nahan se tese ser se wuese iniôngon ve la nena? Gbenda môm yô, se fatyô u sughun ve sha mlumun u ve ne u taver se ishima la. Gbenda ugen yô, ka u se ayol a ase kpa nan mlumun. Se er nahan yô, se zua a ishimataver ken mbamkombo tseegh ga, se kpa se taver mbagen asema.—Rom. 1:11, 12.

7. Ka sea na mlumun ken mkombo yô, se zua a mtsera nena?

7 Ka sea na mlumun yô, se zua a mtsera. (Yes. 48:17) Sha nena yô? Hiihii yô, aluer se vande wan ishima u za nan mlumun ken mkombo yô, kwagh la una mgbegha se u wan iyol sha mkombo tsembelee. Ka sea wa iyol tsembelee yô, se hemba kaven Mkaanem ma Aôndo zan shimi. Man ka sea kav mkaanem man tsembelee yô, se hemba fan u eren tom a akaa a se hen la ken uma wase. Sha uhar yô,  mkombo ka a hemba maan se iyol sha ci u se kpa se mba wan zwa sha kwagh u i lu ôron la. Sha utar yô, er ka i gba u se nôngo kwagh ve se na mlumun yô, ka a due mkombo kpa se umbur kwagh u se ne mlumun sha mi la her.

8-9. (a) Er i pase ken Malaki 3:16 nahan, u hen wer ka sea na mlumun ken mkombo nahan, i lu Yehova nena? (b) Ka mciem ma nyi alaghga mbagen vea lu a mi here?

8 Ka sea pasen jighjigh wase yô, i doo Yehova. Doo u se fa ser Yehova ka a kegh ato a ungwan mbamlumun mba se ne ken mkombo la shi a wuese iniôngon yase la kpaa. (Ôr Malaki 3:16.) Ka a tese iwuese na sha u nan se iveren shighe u se nôngo kpoghuloo ser se er kwagh sha ishima na yô.—Mal. 3:10.

9 Sha mimi yô, se kav atôakyaa a injaa a a ne ve se ne mlumun ken mkombo la wang. Nahan kpa, alaghga mbagen ka ve cian u kenden uwegh sha. Aluer we kpa kape i lu la yô, de yen ishima ga. De se time sha akaawan a Bibilo agen kua ikyav i ior mbagen kpuaa man mbamhen mba vea fatyô u wasen se cii sha er se seer nôngon u nan mlumun ken mbamkombo yô.

ER U NÔNGO A MCIEM YÔ

10. (a) Ka mciem ma nyi se kpishi ka se lu a mi? (b) Er nan ve mciem mara i lu ma dedoo?

10 Ka wea soo wer u kende uwegh sha, u na mlumun nahan ishima i ta u kwe? Aluer kwagh eren we nahan yô, ka we tseegh ga. Jighilii yô, se kpishi ka sea naan mlumun yô, i wa cier se iyol. Kpa cii man u nôngo a mciem mara yô, gba u u hii fan kwagh u ka a na ve i cier we iyol la. Ka u cian wer kwagh u u soo u ôron la una hungur wee shin u cian wer u va na ikyar ia lu shami gaa? Ka u nenge wer mlumun wou una doo er u ior mbagen nahan gaa? Sha mimi yô, alaghga mciem mara a lu ma dedoo ase je. Tese je ér u hiden a iyol you ijime shin u nengen wer mbagenev hemba u. Man ieren i hiden a iyol ijime la i doo Yehova ishima kpishi. (Ps. 138:6; Fil. 2:3) Nahan kpa Yehova soo ér we u wuese un shi u taver anmgbianev ou mba nomso man mba kasev asema ken mkombo. (1 Tes. 5:11) U doo un ishima man una na u lu a vangertiôr kpaa.

11. Ka akaa agen a ken Ruamabera a nyi nahan se umbur ve aa wase se?

 11 Nenge ase akaa agen a ken Ruamabera a i doo u se umbur yô. Bibilo kaa ér se cii se mba nenge gbev sha kwaghôron. (Yak. 3:2) Yehova una fatyô u kaan ér se er kwagh vough a mshi shio ga, shi anmgbianev asev mba nomso man mba kasev vea fatyô u veren ishima ér saa se er kwagh a mshi shio ga. (Ps. 103:12-14) Se cii se mba ken tsombor môm u mbacivir Yehova shi se doo ve ishima kpaa. (Mar. 10:29, 30; Yoh. 13:35) Ve fa er ashighe agen se fatyô u nôngon gbev zum u se lu nan mlumun yô.

12-13. Ka nyi se hen ken kwagh u Nehemia man Yona laa?

12 Hen ase sha ikyav ior mbagen mba i er kwagh ve ken Bibilo la sha er kwagh ve la una fatyô u wasen we u nôngon a mciem yô. Umbur kwagh u Nehemia. Yange er tom ken ya u tor u lu a tahav kpishi yô. Iyange igen la Nehemia nder je saan ishigh sha ga, sha ci u ungwa ér i vihi girgar kua ihinda i Yerusalem. (Neh. 1:1-4) Hen ase er yange ishima ia ta Nehemia kwe shighe u tor pine un ityôkyaa i i ne ve a saan sha ishi ga la yô! Fese je Nehemia er msen maa pase tor zayol na. Tor kpa er akaa kpishi u wasen ior mba Aôndo. (Neh. 2:1-8) Shi hen ase sha kwagh u Yona kpaa. Shighe u Yehova tindi Yona hen ior i Nineve la, a cia, nahan a yevese a yem vegher ugen. (Yona 1:1-3) Kpa sha iwasen i Yehova yô, Yona hide za pase ior i Nineve kwagh. Man kwagh u Yona ôr ve la wase ve kpen kpen. (Yona 3:5-10) Kwagh u Nehemia la tese se er i doo u se er msen cii ve se na mlumun yô. Kwagh u Yona la di tese se ér aluer cier se iyol nan nan kpa, Yehova una fatyô u wasen se sha er se civir un yô. Sha mimi yô, ma tiônnongo ngu u a cier iyol a kom sha ior i Nineve yôô?

13 Ka mbamhen mba nyi nahan vea fatyô u wasen se u nan mlumun ken mbamkombo mba vea taver ior asema? De se time sha mbamhen mbagen kpuaa.

14. Er nan i doo u se wa iyol sha mbamkombo tsembelee, man ka hanma shighe se fatyô u eren kwagh nee?

14 Waan iyol sha hanma mkombo. Ka wea vande wan iyol tsembelee yô, u hemba lun a vangertiôr u nan mlumun. (Anz. 21:5) Kpa se cii se mba a shighe u wan iyol sha mkombo kwaghmôm ga. Kwasecôghol ugen u a hembe anyom 80 yô, iti na ér Eloise. Ka a hii u wan iyol sha Iyoukura i Henen ken kasua tsuaa je. A kaa ér: “Ka mea vande henen kwagh u i lu u a za hen ken mkombo la yô, mkombo a hemba maan mo iyol.” Anmgbian u kwase ugen iti na ér Joy, un di eren tom u uke, nahan a gema a ver shighe sha iyange i Sati u a we iyol sha Iyoukura yô. A kaa wener: “Ka m soo mer kwagh u i lu za henen ken mkombo la a lum ken ityou acivin.” Ortamen ugen u a lu pania kpaa yô, iti na ér Ike, a kaa ér: “M nenge mer kwagh u a hembe doon sha ci wam yô, ka u hanma iyange tôôn shighe kpuaa kpuaa henen kwagh, a u kaan  mer me va kohol me hen hen shighe môm gôgônan la.”

15. U wa iyol sha mkombo tsembelee nena?

15 Kpa u wan iyol sha mkombo tsembelee la wa nyi man nyi kere? Cii man u hii kwaghhenen yô, sôn Yehova a na u icighan jijingi na. (Luka 11:13; 1 Yoh. 5:14) Tôô uminiti kpuaa, gbidye kwar sha itinekwagh la kua atineakaa a kiriki man ufoto kua mbampin mba hiden saven kwaghhenen la. U nguren henen hanma ikyumhiange yô, ôr avur a Bibilo a i nger ker a u fetyô u ôron cii. Gbidye kwar sha kwagh u u lu henen la, shi hemba veren ishima sha atôakaa a u soo wer u za lam sha mi la. Aluer u ngu wan iyol tsembelee yô, u hemba zuan a mtsera shi a hemba lun we zange u nan mlumun.—2 Kor. 9:6.

16. Ka ikyav mbi tomough mbi nyi nahan u lu a mi, man u er tom a mi nena?

16 Aluer gba shami yô, er tom a akaa a wan sha kômputa shin tablet man hanseeti a a lu ken zwa u u fe yô. Yehova na se akaa a wan sha kômputa man tablet shin hanseeti sha ikyev i nongo na sha er se fatyô u wan agoyol sha mbamkombo yô. JW Library® app ka a wase se, se danlood ityakerada i se henen la se wa sha hanseeti shin tablet. Sha nahan yô, se fatyô u henen shin ôron gayô ungwan akaa a i lu a ungwan a ungwa la hanma shighe man hanma ijiir i se soo cii. Mbagen ka ve er tom a JW Library® app ne shighe u ve due ahumbe hen ijiir tom shin ken makeranta shin ve lu zan zende yô. Watchtower Library man IJIIR I Watchtower a KOSON ITYAKERADA SHA INTANET YÔla di ka ve wase se u seer timen sha akaa a se zough a mi ken kwaghhenen man se soo u seer tôvon sha mi yô.

Ka hanma shighe u ver sha u wan iyol sha mbamkombo? (Nenge ikyumhiange i sha 14-16) *

17. (a) Er nan i doo u wan agoyol sha mbamlumun imôngo? (b) Ka nyi u hen ken vidio i Hingir Ijende i Yehova—Wa Agoyol u Za Nan Ikyaa ken Mkombo laa?

17 Wea fatyô yô, wa agoyol sha mbamlumun imôngo. Hii nan ve i doo u u er nahana? Ityôkyaa yô, alaghga ka hanma kwa u u kende uwegh cii a yila u ga. Mbagen kpa alaghga vea kende uwegh hen shighe shon, maa adooga anmgbian u a lu hemen kwaghhenen shon la una yila ve. Shi er ka i gba u a kure mkombo sha shighe yô, alaghga anmgbian u nan lu hemen kwaghhenen shon la nana soo er i saa lamen sha kwagh môm tseegh ga. Nahan aluer a na u uwegh fele ga kpa ishima i de vihin we shin iyol i kpeen we ga. Aluer u wa iyol sha mbamlumun imôngo yô, u hemba lun sha ian i wan zwa sha kwagh u i lu henen la acin imôngo. U fatyô u wan agoyol a va ôron ma ivur Bibilo kpaa, ngula kpa ka mlumun. Nahan kpa aluer u fatyô yô, wa iyol sha ma mlumun u u va na ken mkaanem ou yô. *

18. Er nan ve i doo u nan mlumun tiônôôno?

18 Na mlumun tiônôô. Ashighe kpishi ka  mbamlumun mba ve lihe ga shi ve taver ga la ka ve hemba taver ior ishima ye. Nahan kange ishima mbalumun ou cii ve luun tiônôô. Nôngo naan ve ken atô u sekônd 30 nahan tseegh. (Anz. 10:19; 15:23) Aluer u ndera nan mlumun ken mkombo anyom ngee yô, u ngu a tom u injaa u i gbe u u ér yô. Ver ikyav i dedoo sha u nan mlumun tiônôô. Aluer u ngu nan mbamlumun mba lun kperegh kperegh shi tôôn uminiti imôngo yô, u na a lu mbagen er ve fa kwagh kuma ve ga nahan. Vea hen ér vea tsa vea lu a mfe u nan mlumun er we nahan ga. Kpa ka cii la ga, ka a naan mbamlumun tiônôô tiônôô yô, ior kpishi ve hemba zuan a ian i wan zwa ken mkombo. Aluer ka we i hii yilan we sha ma ikyumhiange yô, wa ikyo, na mlumun sha mpin shon jighilii. De been a hanma kwagh u a lu ken ikyumhiange la ga. Zum u i ne mlumun sha jindikwagh u a lu ken ikyumhiange la yô, u fatyô u nan mlumun wou sha atôakaa agen a a lu ken ikyumhiange shon la.—Nenge ngeren u kiriki u “ Ka Nyi Me Fatyô u Nan Mlumun sha Mi?” la.

19. Anmgbian u a lu hemen kwaghhenen la una fatyô u wasen we nena, kpa ka nyi a gba u u ere?

19 Pase anmgbian u a lu hemen kwaghhenen la wer u soo u nan mlumun sha ma ikyumhiange. Aluer u soo u eren kwagh nahan yô, za za kohol anmgbian la ôr un cii man a hii mkombo ye. A va ôron ikyumhiange la a been, a pinen a pine mpin nahan maa kende uwegh sha, shi kende ku tav sha tsembelee sha er anmgbian la una nenge a uwegh wou yô.

20. Mkombo u ken tiônnongo ngu inja er kwaghyan u azende a lu yan imôngo nahan nena?

20 Mkombo mba tiônnongo ve luun we inja er zum u azende a dedoo a tem a lu yan kwaghyan imôngo nahan. Tôô wer azende a ou agen ken tiônnongo nga eren iwer man ve kaa a we ér u er ankwaghyan u vaan a mi, nahan u er nena? Alaghga ishima a nyian we, kpa ka keng u nôngo sha afatyô wou u va a kwagh u una doo hanmaor yô. Yehova u a lehe se mkombo la ngu a ver se akaa a doon kpishi ken mbamkombo asev. (Ps. 23:5; Mat. 24:45) Shi ka i doo un aluer se va a ankwagh kpuaa u se fetyô u van a mi cii yô. Nahan waan iyol sha mkombo tsembelee shi waan zwa sha kwagh u i lu henen la er u fetyô cii. U er nahan yô, u kera ya a ya kwagh sha tebur u Yehova tseegh ga, kpa u va a kwagh u va yan vea tiônnongo kpaa.

ICAM 2 Yehova Ka Iti You

^ par. 5 Orpasalmi Davidi yange soo Yehova shi i doo un u wuese Yehova kpaa. Se kpa kape i lu je la. Se mba a ian i civirigh i tesen ser Aôndo doo se ishima zum u se kombo imôngo ken tiônnongo u civir un yô. Kpa se mbagen ka i taver se u nan ikyar ken mkombo. Aluer we kpa ka i taver we yô, ngeren ne una wase u u fan kwagh u a ne ve ka i taver we la man er u kar ve u hemba mciem mara yô.

^ par. 17 Za nenge vidio i Hingir Ijende i Yehova—Wa Agoyol u Za Nan Ikyaa ken Mkombo la sha jw.org/tiv. Nenge ape i nger ér ATESEN A BIBILO > MBAYEV la.

^ par. 63 NGEREN U PASEN FOTO: Ior mba ken tiônnongo ugen mba henen Iyoukura saan saan.

^ par. 65 NGEREN U PASEN FOTO: Ior mba ken tiônnongo mba ashen i vande tesen ve, ve lu henen Iyoukura la. Er ve cii mbamlu vev ve kaha nahan kpa, ve ver shighe u wan iyol sha kwagh u i gbe u a za hen ken mkombo la cii ve vea za mkombo ye.