Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 Ngeren U Timen Sha Mi 4

Mkombo u A Tese Se Kwagh u Tor u Tartor u Sha Yô

Mkombo u A Tese Se Kwagh u Tor u Tartor u Sha Yô

“Ka awambe Am. . . . je ne.”—MAT. 26:26-28.

ICAM 16 Wuese Yehova Er A Ver Wan Na Tor Yô

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1-2. (a) Yesu yange tese se gbenda u taver ga u umbur ku na, man kpiligh se iyol ga sha ci u nyi? (b) Ka aeren a Yesu a nyi se time sha mi?

U FATYÔ u pasen kwagh u ka a za hemen ken Mkombo u Umbur Ku u Kristu u i eren hanma inyom la kpa? Se kpishi se fatyô u umbur akaa a ka i er hen mkombo u Kwaghyan u Ter u Aikighe ne yô. Sha ci u nyi? Sha ci u mkombo la we kperegh kperegh ga. Nahan cii kpa, iniongo la ka iniongo i injaa kpishi. Kpa alaghga se pine ser, ‘Er nan ve mkombo ne a lun kperegh kperegh ga?’

2 Shighe u Yesu lu shin tar la, i fa un ér ka or u tesen ior akaa a mimi a vesen sha gbenda u u wanger shi u taver u kaven ga yô. (Mat. 7:28, 29) Sha nahan yô, yange tese se gbenda u ican ga u umbur * ku na, u u lu a inja kpishi yô. De se time sha kwagh u kwaghyan u M-umbur ne vighe vighe kua akaa agen a Yesu yange ôr shi er yô. Se er nahan yô, se hemba kaven er Yesu yange lu or u hiden a iyol ijime man u taver ishima shi lun a dooshima yô, shi se hen igbenda i se seer dondon ikyav na la yô.

YESU KA OR U HIDEN A IYOL IJIME

Bredi man wain u ka i er mkombo u M-umbur a mi la umbur se er Yesu yange na uma na sha ci wase shi a lu Tor hegen, a lu hemen sha yô (Nenge ikyumhiange i sha 3-5)

3. Er i pase ken Mateu 26:26-28 nahan iniongo i M-umbur i Yesu hii la i lu kperegh kperegh ga nena, man akaa ahar a i er iniongo ne a mi la tile sha ityough ki nyi man nyi?

3 Yesu yange lu vea mbaapostoli nav mbajighjigh mba 11 shighe u hii iniongo i Umbur ku na la. Yange tôô kwaghyan u ve ya iniongo i Paseka a mi neer la maa er iniongo i m-umbur  ne a mi. (Ôr Mateu 26:26-28.) Yange lu bredi u i we kwa sha mi ga kua wain u ve lu a mi yô. Yesu kaa a mbaapostoli nav ér akaa ahar ne tile sha ityough ki iyol na i vough man awambe na a vough a lu u ica a gba ga tsô una haa inya sha ci ve la. Er iniongo ne lu kperegh kperegh ga nahan kpa, yange a kpiligh mbaapostoli mbara iyol ga. Sha ci u nyi?

4. Kwaghwan u Yesu wa Marta la wase se u kaven er hii ve kwaghyan u M-umbur la lu yôughyôugh ga nena?

4 Nenge ase kwagh u yange er iwer kpuaa ken ijime ne. Ken inyom i sha utar i Yesu lu eren tom na u pasen kwagh la, a za hen ya u azende na agen a kôôsôô, lu Lasaru man Marta man Maria. Yesu maa hii u tesen. Marta yange lu her, kpa lu zenden sha. Marta lu eren iwer yôughyôugh sha ci u orvannya u icivirigh ne, nahan kwagh la dan un. Yesu nengen nahan yô, a kôôm un sha dooshima, a wase Marta u kaven er i lu hanma shighe cii i gbe u a yôr iwer i vesen ga yô. (Luka 10:40-42) Shighe u shi di ahwa kpuaa u Yesu una kpe la, un iyol na kpa dondo kwaghwan na ne. Yange er kwaghyan u M-umbur ne yôughyôugh ga. Kwagh ne tese se nyi sha kwagh u Yesu?

5. Er iniongo i M-umbur la lu zegeiniongo ga yô, kwagh la tese se nyi sha kwagh u Yesu, man kwagh ne zua sha kwagh u i nger ken Mbafilipi 2:5-8 la nena?

5 Yesu yange tesen iyol hiden a mi ijime ken hanma kwagh u ôron shi eren cii. Ka nahan ve i kpiligh se iyol er tese iyolhiden a mi ijime hen tugh mbu mase lun uma shin tar la ga ye. (Mat. 11:29) Yesu yange fa er ica a gba ga tsô una na nagh ku hemban cii shi Yehova una nder un a za ver un tor Sha yô. Nahan kpa, yange kende a iyol sha, sha u eren zegeiniongo i umbur ku na ga. Kpa a kaa a mbahenen nav ér ve eren iniongo i umbur un ne hanma inyom kwa môm. (Yoh. 13:15; 1 Kor. 11:23-25) Iniongo ne tese wang ér Yesu lu or u moron iyol ga. Saan se iyol kpishi er Tor wase u Sha ne a hidi a iyol ijime tsung nahan.—Ôr Mbafilipi 2:5-8.

6. Se dondo ikyav i Yesu i hiden a iyol ijime shighe u se tagher a mbamtaver nena?

6 Se dondo ikyav i Yesu i hiden a iyol ijime la nena? Se er kwagh ne sha u veren mtsera u mbagen hiihii. (Fil. 2:3, 4) Hide hen ase sha kwagh u tugh mbu Yesu mase lun uma shin tar la. Yesu yange fa wang er ica a gba ga una kpe ku u nyoon tsung yô; kpa kwagh u mbaapostoli nav mba jighjigh mbara hemba gban un ishima, sha ci u fa er vea zungwe ku na tsung yô. Nahan hen tugh mbu mase lun uma la cii lu wan ve kwagh shi taver ve ishima, a lam a ve kundu kundu. (Yoh. 14:25-31)  Yesu hiden a iyol na ijime, nahan a hemba wan kwagh u mbagen ikyo a kwagh na iyol na je kpaa. A ver se ikyav i dedoo kpen kpen!

YESU KA OR U TAVER ISHIMA

7. Yesu yange tese ishimataver zum u ver iniongo i Kwaghyan u Ter u Aikighe kera la nena?

7 Yesu yange ver iniongo i Kwaghyan u Ter u Aikighe la shighe kar kpuaa yô, a er kwagh u tese ishimataver tsung yô. Yange er nena? A lumun ér i er ishima i Ter na sha a na, shin er kwagh la tese ér a wua un ér ngu or u tuhwan Aôndo nahan kpaa. (Mat. 26:65, 66; Luka 22:41, 42) Yesu yange tile sha mimi sha er una na iti i Yehova icivir, shi una tese er i lu Aôndo tswen a kom u hemen yô. Heela tseegh ga, Yesu shi bugh gbenda sha er uumace mba ve gem asema cii vea fatyô u va zuan a uma u tsôron yô. Shi yange wa mbadondon un agoyol sha akaa a ica a gba ga vea tagher a mi la.

8. (a) Ka nyi Yesu yange ôr a mbaapostoli nav mba jighjigh mbara? (b) Yesu yange kpen yô, mbahenen nav dondo ikyav na i ishimataver la nena?

8 Yesu shi tese ishimataver sha gbenda ugen kpaa. Yange ishima hemba nyian un sha kwagh u una tagher a mi la ga, a hemba veren ishima sha mbamgbe mba mbaapostoli nav mba jighjigh mbara. Iniongo i kwaghyan i er vea mbaapostoli zum u zenda Yuda kera la, lu kwagh u una umbur mbadondon un mba a shighe ve mkurem la mtsera u vea zua a mi ken awambe a na man ikyuryan i he la yô. (1 Kor. 10:16, 17) Yesu yange ôr mbadondon un kwagh u un kua Ter na cii ve soo ér ve eren, sha er vea tile sha mimi, nahan vea kuma u za lun Sha vea na yô. (Yoh. 15:12-15) Shi Yesu ôr mbaapostoli mban akaa a vea va tagher a mi a karen jighjigh ve la. Maa a taver ve ishima ér ve dondo ikyav na shi a kaa a ve ér: “Taver nen asema”! (Yoh. 16:1-4a, 33) Anyom yange  kar kpishi kpa mbahenen mba Yesu lu dondon ikyav na i tangen iyol ga la her, shi ve taver ishima kpaa. Ve lu suen ayol a ve zum u ve tagher a akaa a karen jighjigh ve la shin er lu sha ican tsung nahan kpaa.—Heb. 10:33, 34.

9. Se fatyô u dondon ikyav i Yesu i ishimataver la nena?

9 Nyian ne kpa se mba dondon ikyav i Yesu i ishimataver la. Ikyav i tesen yô, saa u taver ishima ve u fatyô u wasen anmgbianev asev mba i lu tôvon ve a ican sha ci u jighjigh ve la ye. Ashighe agen ka i wuhe anmgbianev asev ken purusu sha mimi ga. Zum u kwagh a lu nahan yô, gba u se nôngo tsung se wase ve sha gbenda u se fetyô cii, kua u ôron kwagh sha ci ve kpaa. (Fil. 1:14; Heb. 13:19) Gbenda ugen u ka se tese ishimataver yô, ka u zan hemen u pasen kwagh “vangertiôr.” (Aer. 14:3) Se kange ishima ser se pase loho u Tartor ne er Yesu nahan, shin er alaghga ior a hendan a vese shin vea tôv se a ican nahan kpaa. Kpa ashighe agen ka se ban a ishimataver. Nahan se er nena?

10. Shighe u ka i mase shin ukasua kpuaa u a Umbur Ku u Yesu la, ka nyi ka i gba u se ere, man ka sha ci u nyi?

10 Se fatyô u seer lun a ishimataver sha u henen sha kwagh u ishimaverenkeghen i nagh ku ipaan ku Kristu la ku ne se lu a mi la. (Yoh. 3:16; Ef. 1:7) Ka se lu a ian i civirigh i seer tesen iwuese sha nagh kura ken ulahadi mba shighe u Umbur Ku u Yesu a zurum la. Shighe la a kuman yô, nôngo ôr Bibilo i ôron sha shighe u M-umbur la, shi gbidye kwar sha akaa a yange za hemen zan zan ar shighe u i kar wuan Yesu la. Er kwagh ne a iyol hiden a mi ijime tsung. Se zaan mkombo u Kwaghyan u Ter u Aikighe la yô, se mase kaven inja i bredi man wain la tsembelee kua nagh ku hemban cii ku bredi man wain shon ve til sha mi la. Ka sea kav kwagh u Yesu man Yehova ve er sha ci wase  la shi sea kav er se man ior asev mbadoon se ishima se zough a mtsera yô, ishimaverenkeghen yase i seer taver, shi se seer kangen ishima ser se wa ishima, se taver ishima zan zan mkur.—Heb. 12:3.

11-12. Ka nyi se hila hene?

11 Se hila hen er Kwaghyan u Ter u Aikighe la ngu a umbur se kwagh u nagh ku ipaan yô. Kpa ka cii la ga, mkombo la shi ngu a umbur se kwagh u iyolhiden a mi ijime i Yesu man ishimataver na la. Doo se kpishi er Yesu u a lu Zegepristi wase Sha, shi ka a sônon sha ci wase la a lu a aeren ne yô! (Heb. 7:24, 25) Aluer se soo u tesen iwuese yase yô, saa se umbur ku u Yesu vough er kaa ér se eren nahan. (Luka 22:19, 20) Ka se er kwagh ne sha iyange i i zough vea Nisan 14, u a lu iyange i hemban cii ken inyom la.

12 Gbenda u taver ga u Yesu er mkombo u Kwaghyan u Ter u Aikighe la shi tese se ieren na igen i yange i mgbegha un u kpen sha ci wase yô. Shighe u Yesu lu shin tar la, i fa un sha ieren ne. Ieren shon ka nyi?

YESU KA OR U LUN A DOOSHIMA

13. Yohane 15:9 man 1 Yohane 4:8-10 pase dooshima u Yehova man Yesu ve tese la nena, man ka unô ve zough a mtsera ken dooshima shono?

13 Yesu yange tese sha hanma kwagh u eren cii ér se doo un ishima vough er Yehova kpa se doo un ishima nahan. (Ôr Yohane 15:9; 1 Yohane 4:8-10.) U hemban cii yô, Yesu na uma na sha ci wase a ishima na. Aluer se mba ken mba i shigh ve mkurem la shin se mba “iyôngo igen” kpa, se cii se zua a mtsera ken dooshima u Yehova kua Wan na ve tese se sha nagh ku ipaan la. (Yoh. 10:16; 1 Yoh. 2:2) Hen ase sha akaa a ka i er kwaghyan u M-umbur ne a mi la kpaa; ngura kpa ka kwagh ugen u a tese ér mbahenen mba Yesu doo un ishima shi we ve ikyo yô. Nena yô?

Yesu yange ver iniongo i M-umbur i i lu ican u eren ga, i a fatyô u eren i ken mbamlu kposo kposo ken anyom uderi imôngo ken hemen yô (Nenge ikyumhiange i sha 14-16) *

14. Yesu yange tese mbahenen nav dooshima nena?

14 Yesu yange tese ér mbadondon un mba i shigh ve mkurem la doo un ishima sha u hiin Mkombo u Umbur Ku na ne sha gbenda u ua lu ican ga u eren yô. Lu kwagh u cimin shin wan kperegh kperegh ga. Lu u shighe a karen yô, mbahenen mba i shigh ve mkurem la, vea eren Mkombo ne hanma inyom, hanma ijiir i ve lu cii, aluer ka ken purusu je kpaa. (Mpa. 2:10) Yange ve kôrcio u eren kwagh u Yesu kaa ne kpa? Een.

15-16. Mbagen er iniongo i Kwaghyan u Ter u Aikighe la ken mlu u taver nena?

15 Hii sha ayange a mbaapostoli la zan zan nyian, Mbakristu mba mimi ka ve nôngo ér vea umbur ku u Yesu. Ka ve nôngo sha afatyô ve ér vea dondo gbenda u yange i er la, man ashighe agen ka ve er kwagh ne sha ican. De se tese ikyav. Shighe u i wuhe Anmgbian Harold King ken purusu un tswen ken tar u China la, yange gba u una ker gbenda una umbur ku u Yesu. Yange tôô akaa a lu a mi la maa er bredi man wain ken myer. Shi gbidye kwar fa ayange a Umbur Ku u Yesu la. Shighe la kom yô, maa a wa icam, a er msen shi a na kwaghôron u har sha Ruamabera yô. A er kwagh ne cii un tswen.

16 Shi nenge ase ikyav igen. Yange i wuhe anmgbianev mba kasev mbagen ken afo a mbakwarev shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar cii mbi Sha Uhar la, kpa ve nôngo kpoghuloo ér vea er mkombo u Kwaghyan u Ter u Aikighe la je ve wa uma ve ikyo ga. Er akaa a i eren mkombo ne a mi la a lu ican ga yô, yange ve fatyô u eren Mkombo u Umbur Ku u Yesu ne sha kwaghfan. Ve kaa ér: “Yange se tar ikyondo i pupuu sha antebul, se ver bredi man wain sha mi, maa se tile se kase antebul shon. Yange se tsar ikyendor se ver, luun er se tsar usu latriki yô, alaghga or ma va nenge kwagh u se lu eren yô. . . . Yange se kimbir iceghzwa i se er a Ter wase  u sha la, ser se nôngo sha afatyô wase cii sha er a tsegha iti Na yô.” Anmgbianev mba kasev mban tese jighjigh u nan sha gbenda u kpilighyol! Man er Yesu yange er iniongo i M-umbur ne sha gbenda u a fatyô u eren i shighe u akaa a taver kpaa yô, kwagh la tese dooshima.

17. Ka mbampin mba nyi se fatyô u pinen ayol a ase?

17 Shighe u iyange i M-umbur i lu zurum yô, doo u se pine ayol a ase mbampin mban: ‘Me er nan ve me seer dondon ikyav i Yesu la sha u tesen dooshima? M hembe henen sha mbamgbe mba ior mba se civir Yehova imôngo la shin ka mba ava? Ka m ver ishima mer anmgbianev av mba nomso man mba kasev ve er kwagh u vea kôrcio ga yôô, shin m fa akaa a vea kanshio u erene?’ Yô, se dondon nen ikyav i Yesu la hanma shighe shi se luun “nen mbazungwenmhôônom.”—1 Pet. 3:8.

AKAA A SE HEN NE A DE HUNGUR WE GA

18-19. (a) Se fatyô u lun a vangertiôr ser nyi? (b) U kange ishima wer u er nyi?

18 Ica a gba ga tsô se de u eren mkombo u Umbur Ku u Kristu. Yesu una ‘vaan’ sha shighe u zegecan la yô, una kohol asande a “uicuwanmbaiorov” mba ve mase shin la, una yem a ve Sha, maa kwagh u mkombo u Umbur Ku u Yesu una bee.—1 Kor. 11:26; Mat. 24:31.

19 Shighe u a de u eren Mkombo u Umbur Ku u Kristu la kpa, se mba a vangertiôr ser hanma kwa u ior mba Yehova vea umbur kwagh u kwaghyan u Ter la ken ishima cii, ve hen sha kwagh u ikyav i hiden a iyol ijime i hemban cii kua ishimataver man dooshima u hemban cii la. Hen shighe la, ior mba yange ve er mkombo ne ken ayange a karen la, vea lu ôron mba vea lu uma hen shighe shon la kwagh u mkombo ne je ka u henen a hen ga. Man a ôr ve sha er vea hen kwagh ker yô. Nahan kpa cii man se zua a mtsera ken mkombo ne hegen yô, saa se kange ishima u dondon ikyav i Yesu i iyolhiden a mi ijime man ishimataver kua dooshima la. Aluer se er nahan yô, se lu a vangertiôr ser se zua a injar yase hen Yehova.—2 Pet. 1:10, 11.

ICAM 13 Kristu Ver Se Ikyav

^ par. 5 Ica a gba ga tsô, se lu zan mkombo u Kwaghyan u Ter u Aikighe sha u umbur ku u Yesu Kristu. Mkombo ne tese se akaa kpishi sha kwagh u iyolhiden a mi ijime i Yesu man ishimataver na kua dooshima na. Ken ngeren ne, se time sha igbenda i se fatyô u kaven aeren a doon a yange lu a mi ne yô.

^ par. 2 ISHEMBER I I TE IWANGER SHA MI YÔ: U umbur kwagh yô, ka u eren kwagh u injaa shin tesen icivir sha ma kwagh u vesen shin or u nan lu or u injaa yô.

^ par. 56 NGEREN U PASEN FOTO: Ikyav i tesen er mbacivir Yehova sha mimi er mkombo u M-umbur ken tiônnongo sha ayange a mbaapostoli la kua er ken inyom i 1880 la nahan man ken afo a mbakwarev a Mbanazi kua sha ayange ase ne, ken Iyou i Tartor ken vegher u South America ape i ndôhôr ga yô.