Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U TIMEN SHA MI 1

“De Enger Kenger sha Mcie Ga, Gadia Mo M Ngu Aôndo Wou”

“De Enger Kenger sha Mcie Ga, Gadia Mo M Ngu Aôndo Wou”

“De cie ga, gadia M ngu a we; de enger kenger sha mcie ga, gadia Mo M ngu Aôndo wou, M taver we, shi M wasen we.”—YES. 41:10.

ICAM 7 Yehova Ka Agee Ase

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1-2. (a) Mkaanem ma ken Yesaia 41:10 la yange ma wase anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Yoshiko la nena? (b) Yehova yange na i koso mkaanem mara sha ci u unô?

ANMGBIAN u kwase ugen u a civir Yehova sha mimi yô, iti na ér Yoshiko, yange zua a ibaver i vihin kpishi. Ortwer na kaa a na ér a mase shin di a iwer kpuaa tseegh una kpe. Nahan Yoshiko er nena? A umbur ivur Bibilo i i hembe doon un la, Yesaia 41:10. (Ôr.) Maa a kaa a ortwer la beelee ér un ngu cian ga, sha ci u Yehova kôr un uwegh. * Mkaanem ma surun ishima ma ken Yesaia man yange ma wase anmgbian u kwase ne u suur sha Yehova a ishima na cii. Se kpa ivur la ia fatyô u wasen se u gban ishima ikyôr zum u se lu tagher a mbamtaver yô. Cii man se kav er mkaanem man ma a wase se yô, de se hii timen fan ityôkyaa i yange i na ve Aôndo kaa a Yesaia ér a nger mkaanem mara yô.

2 Sha hiihii la, Yehova yange kaa a Yesaia ér a nger mkaanem mara sha u surun Mbayuda mba lu u a va yem a ve uikyangen ken Babilon la ishima. Nahan kpa, Yehova na i koso mkaanem mara sha ci u Mbayuda mbara tseegh ga, lu sha ci u ior nav cii, zan zan shighe wase ne. (Yes. 40:8; Rom. 15:4) Nyian ne, se mba ken “ashighe a ican,” man kwagh hemba gban se a mkaanem ma taver ishima ma i nger ken takerada u Yesaia la cii.—2 Tim. 3:1.

3. (a) Ka uityendezwa mba nyi i nger ken Yesaia 41:10? (b) Er nan kwagh a gbe se a uityendezwa mbana?

3 Ken ngeren ne, se lu timen sha uityendezwa mba Yehova utar mba i nger ken Yesaia 41:10, ivur i i tsough ér i lu ivur i  sha inyom i inyom i 2019 ne la. Uityendezwa mban vea na jighjigh wase una seer taver. Ka ve je ne: (1) Yehova una lu a vese, (2) Yehova ka Aôndo wase, man (3) Yehova una wase se. Kwagh gba se a uityendezwa * mban sha ci u se kpa ka se tagher a akaa a karen jighjigh wase er Yoshiko nahan. Shi ka i gba u se nôngo a mbamzeyol mba se tagher a mi sha ci u akaa a vihin a a eren shin tar la. Se mbagen je yô, ugomoti mbaageev mba tôvon se a ican. De se time ase nen sha uityendezwa mba utar mban môm môm.

“M NGU A WE”

4. (a) Ka ityendezwa i nyi se hii timen sha mi? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.) (b) Ka sha nyi igbenda nahan Yehova a pase se er ka i lu un ken ishima a vese? (c) Kwagh u Yehova a ôr ne na ka u nena?

4 Yehova hii sha u surun se ishima a mkaanem man: ‘De cie ga, gadia M ngu a we.’ * Yehova ka a tese ér un ngu a vese sha u veren ishima sha vese shi tesen se dooshima. Nenge ase akaa a Yehova a ôr u tesen ér se doo un ishima kpishi ne. A kaa ér: ‘Er u lum kwagh yum, man kwagh u icivirigh, shi u doom ishima kpaa yô.’ (Yes. 43:4) Kwagh môm ngu sha won u una na Yehova a de u soon mbacivir un ga; mayange una undu ve ga. (Yes. 54:10) Er se doo Yehova ishima shi se lu azende a na yô, kwagh la taver se ishima kpen kpen. Una kura se nyian vough er yange kura ijende na Aberam (Aberaham) nahan. Yehova yange kaa a na ér: “De cie ga Aberam, Mo M ngu u perutya.”—Gen. 15:1.

Sha iwasen i Yehova yô, aluer se tagher a akaa a karen jighjigh wase a lun er ifi shin nomborusu nahan kpa se hemba (Nenge ikyumhiange i sha 5-6) *

5-6. (a) Er nan se fe ser sar Yehova u wasen se shighe u se tagher a mbamtaver ken uma wase? (b) Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i Yoshiko laa?

5 Er nan se fe ser sar Yehova u wasen se shighe u se tagher a mbamtaver ken uma wase? Se fa sha ci u yange tôndo zwa a ior nav ér: ‘Zum u wea peren gidamnger yô, Me lu a we; wea peren uifi kpaa, vea uve u ga; wea zenden ker atô usu kpaa, ua hia u ga; nomborusu kpaa ua kôr u ga.’ (Yes. 43:2) Inja i mkaanem man ér nyi?

6 Yehova tôndo zwa ér una kar a mbamzeyol mba ka ve na uma a taver se la kera ga, kpa mayange una de ér “uifi” mba  mbamzeyol ve kua a vese shin atsan a lun er “nomborusu” nahan a gure se gbem sha won ga. A na se ibumun ér una wase se u “peren” mbamtaver mban. Yehova una er nena? Una wase se u gban ishima ikyôr, se de mciem sha er se za hemen u tilen sha mimi, aluer gba u se kpe je kpaa. (Yes. 41:13) Yoshiko u se vande teren kwagh na la kpa yange nenge a mimi u mkaanem man. Wan na u kwase kaa ér: “Yange ishima nyian Mômi ga nahan doo se kpen kpen. Se nenge er Yehova na un bem u ken ishima mimi je yô. Zan zan iyange i Mômi kar kpen la kpa, lu lamen a mbatwerev kua mbauangev mbagen sha kwagh u Yehova man uityendezwa nav her.” Ikyav i Yoshiko la tese se nyi? I tese se ér aluer se na ityendezwa i Yehova a er a vese ér “Me lu a we” la jighjigh yô, ia taver se ishima shi se tile dông zum u se lu wan ishima a mbamtaver yô.

“MO M NGU AÔNDO WOU”

7-8. (a) Ka ityendezwa i nyi se time sha mi hegene, man ikyav i ityendezwa ne ér nyi? (b) Yehova yange kaa a Mbayuda mba ve lu ken uikyangen la ér: “De enger kenger sha mcie ga” sha ci u nyi? (c) Ka mkaanem ma ken Yesaia 46:3, 4 ma nyi yange ma a taver ior mba Aôndo ishima?

7 Ityendezwa i sha uhar i Yesaia nger la ér: ‘De enger kenger sha mcie ga, gadia Mo M ngu Aôndo wou.’ Inja i u enger kenger sha mcie la ér nyi? Ken zwa u yange i nger mkaanem man la yô, ishember i “enger kenger sha mcie” la ngi ôron kwagh u “kenger shin geman ashe ken ijime sha ci u u ngu cian wer kwagh a va er u” shin “u yengen kenger kera fele fele er or ka nan eren shighe u kwagh a kohol nan nahan.”

8 Er nan ve Yehova kaa a Mbaiserael mba lu u a yem a ve uikyangen ken Babilon la ér ve “de enger kenger sha mcie ga”? Ka sha ci u fa je ér kwagh una er u una cier ior mba ken tar la iyol yô. Ka nyi ia er ve a cier ve iyolo? Anyom 70 a Mbayuda vea lu ken uikyangen la aa zurum u been yô, akumautya a ageegh a Mbamedia man Mbapershia aa va ityav sha Babilon. Yehova una er tom a ikyumutya la u duen a ior nav ken uikyangen ken Babilon kera. (Yes. 41:2-4) Shighe u ior i Babilon man ior mba ken akuraior agen sha shighe la fa er mbaihyomov vev lu van yô, ve gba nôngon ér vea cia ga, ve lu kaan a ayol a ve ér: “Taver ishima.” Shi ve seer gban ieev, ve lu henen ér ieev mbira mbia kura ve. (Yes. 41:5-7) Kpa Yehova gema sur Mbayuda mba ve lu uikyangen la ishima, a kaa a ve ér: “We, Iserael, [u ngu] wanakiriki Wam, [mba ve we ndor a we la yô ka nahan ga] de enger kenger sha mcie ga, gadia Mo M ngu Aôndo wou.” (Yes. 41:8-10) Umbur wer Yehova yange kaa ér: ‘Mo M ngu Aôndo wou.’ Yehova umbur mba ve lu civir un sha mimi la sha mkaanem mara ér un hungur a ve ga. Yange lu Aôndo ve her, shi ve kpa ve lu ior nav her. A kaa a ve ér: “Mo Me tôô [u] , . . . shi Me yima [u] kpaa.” Mkaanem mara yange ma a taver Mbayuda mba ve lu ken uikyangen la ishima kpishi.—Ôr Yesaia 46:3, 4.

9-10. Er nan ityôkyaa i môm i lu i se cia ga? Tese ikyav.

9 Hegen u tar u lu vihin seer a seer ne, ishima ngi hemban nyian ior cii. Se kpa mbamzeyol mban mba benden a vese. Kpa ityôkyaa ngi i se cia ga. Yehova kaa a vese ér: “Mo M ngu Aôndo wou.” Er nan ve kwaghôron la a lu ityôkyaa i vesen i nan se gban ishima shimi?

10 Nenge ase ikyav ne: Tôô ase wer ior mbagen uhar nyôr igirgi. Ugen iti na Jim, ugen di ér Ben. Nahan igirgi la ngi tsongor sha ci ahumbe nga karen baveraa. Er ahumbe shon a lu tan sha igirgi la hiden a mi keen man keen la, or u nahan igirgi la maa yôô ér: “Hanmaor a tsule kwange u sha  ikyônough ki nan la tsoomoon. Gba u se yem ken ahumbe ne deghôô ve se za mase duen ker sha ye.” Ishima maa hii u zan Jim iyol. Kpa or u nahan igirgi la shi kaa ér: “Ishima i de ze ne iyol ga. Ka or nahan igirgi wen a lu ôron ne ye.” Jim maa jingir ityough, kaa ér: “A hen ér un ngu a tahav mbu kôôm ahumbe ve a kaan ér kwagh a zayol ga yee?” Kpa gem nengen yô, ishima nyian Ben ga cii. Nahan Jim pine un ér: “Icile tsô kpa tenger we gaa?” Ben maa se teghelee, kaa a na ér: “Mo m fa or u a lu nahan igirgi ne tsembelee, ishima tsô tam kwe ga. Or la ka terem!” Ben shi kaa ér: “De m ôr u kwagh u terem. M fa, aluer u fa kwagh na shi u fa er a fe igirgi i nahan tsembelee yô, we kpa ishima ia kera nyian we ga.”

11. Ka nyi akaa se fatyô u henen ken ikyav i se tese sha kwagh u pasenja mbauhar laa?

11 Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i se tese laa? Se kpa ishima i nyian se ga vough er Ben nahan sha ci u se fa Yehova Ter wase u sha la tsema tsema. Se fa je ser una wase se u wan ishima a nyityô mzeyol u se tagher a mi ken ayange a masejime a tar ne la cii. (Yes. 35:4) Se na Yehova jighjigh, nahan aluer tar cii ua lu ken mcie kpa, se yô se tema girgir, se cia ga. (Yes. 30:15) Shi zum u se lu ôron ior mbawanndor a vese atôakyaa a a ne ve i doo u vea suur sha Aôndo yô, se mba eren kwagh er Ben nahan. Nahan ve kpa vea fatyô u lun a vangertiôr ér aluer ve tagher a nyityo mtaver kpa, Yehova una sue ve.

‘ME TAVER WE, SHI ME WASE U’

12. (a) Ka ityendezwa i sha utar i nyi se time sha mi? (b) I ter kwagh u “uwegh” ku Yehova nahan kwagh la umbur se nyi?

12 Nenge ase ityendezwa i sha utar i Yesaia nger ne, ér: ‘Me taver we, shi me wase u.’ Yesaia yange vande pasen gbenda u Yehova una taver ior nav yô, a kaa ér: ‘AÔNDO Una va sha agee, Una kura tar sha uwegh Nagh je.’ (Yes. 40:10) Ashighe kpishi Bibilo ka i  ôr kwagh u “uwegh” sha u tesen tahav. Nahan kwagh u i kaa ér “uwegh” ku Yehova kua “kura” la umbur se ér Yehova ka Tor u ageegh. Yange er tom a tahav nav mbu hemban mbura u suen ior nav shi kuran ve, shi nyian kpa ngu taver shi kuran mba ve suur sha a na la.—Dut. 1:30, 31; Yes. 43:10.

Ityumugh i môm kpa kia er uwegh ku Yehova ku ageegh ku kuran a kura la kwagh ga (Nenge ikyumhiange i sha 12-16) *

13. (a) Ka hanma shighe Yehova ka a hemba eren sha ityendezwa na i a kaa ér una taver se laa? (b) Ka ityendezwa i nyi ka i na se agee man vangertiôrô?

13 Ka shighe u Mbaihyomov ve lu tôvon se a ican la je Yehova ka a hemba umbur ityendezwa na i ‘Me taver we’ la ye. Mbaihyomov asev mba nôngon nyian kpoghuloo ér vea yange tom wase u pasen kwagh la gayô vea cir nongo wase sha ajiir agen. Nahan je kpa, ishima i nyian se sha num u ve lu tan sha a vese la yum ga. Yehova er ityendezwa igen a vese i ka i na se agee man vangertiôr yô. A tôndo zwa a vese ér: “Hanma ityumugh ki i var sha ci u vihin we iyol, ikyôr ia lagh ki ga.” (Yes. 54:17) Kwaghôron la umbur se akaa a vesen atar.

14. Er nan mbaihyomov mba Aôndo ve lu tan num sha a vese kpa i kpiligh se iyol ga?

14 Hiihii yô, er se lu mbadondon Kristu je, se fa ser a kôr se ihyom. (Mat. 10:22) Yesu yange tsengaôron ér a tôv mbahenen nav a ican ken ayange a masejime ne tsung. (Mat. 24:9; Yoh. 15:20) Sha uhar yô, kwaghôron u profeti u Yesaia la tsenga tan se icin je ér mbaihyomov asev vea kôr se ihyom tseegh tsô ga, kpa vea tôô ityumugh sha vese atô kposo kposo. Ityumuv mbin mbigen ka u ôron akaa sha iyol yase a a bee akaa a mimi kpa i gem i lu icugh yô, man u wan se aie iyol man u tôvon se a ican kpoghuloo. (Mat. 5:11) Yehova una yange mbaihyomov asev u eren tom a akaa ne u nôngon num a vese ga. (Ef. 6:12; Mpa. 12:17) Kpa ityôkyaa ngi i se cia ga. Sha ci u nyi?

15-16. (a) Ka kwagh u vesen u sha utar u nyi i gbe u se umburu, man Yesaia 25:4, 5 sue kwagh ne nena? (b) Yesaia 41:11, 12 pase ér ior mba ve lu nôngon num a vese la cii mkur ve una lu nena?

15 Nenge ase kwagh u sha utar u i doo u se umbur ne. Yehova kaa ér “hanma ityumugh”  ki i ve a mi sha u vihin se iyol cii yô, ‘ikyôr ia lagh ki ga.’ Er uraahumbe ka ua eren ve kpekpe a kura se nahan, kape Yehova kpa una kura se sha “kumetan u uipirambaiorov” je la. (Ôr Yesaia 25:4, 5.) Mayange mbaihyomov asev vea fatyô u eren se kwagh u una uve a vese gbem sha won ga.—Yes. 65:17.

16 Yehova shi wase se u seer suur sha a na sha u ôron se kwagh u una er “mba asema a vihi ve” a vese la vighe vighe. (Ôr Yesaia 41:11, 12.) Mbaihyomov asev vea nôngo num a vese nan nan shin ityav mbira mbia tsee nan nan je kpa, kwagh u una due ker la una kaha ga. Mbaihyomov mba ior mba Aôndo cii “vea lu ma kwagh ga, vea saa ishe je.”

SE SEER SUUR SHA YEHOVA NENA?

Se fatyô u seer suur sha Yehova sha u ôron kwagh na ken Bibilo (Nenge ikyumhiange i sha 17-18) *

17-18. (a) Bibilo i ôron ia wase se u seer suur sha Aôndo nena? Tese ikyav. (b) Aluer se gbidye kwar sha ivur i sha inyom i inyom i 2019 la yô, kwagh la una wase se nena?

17 Ka sea faan kwagh u Yehova a seer yô, se hemba suur sha a na. Man gbenda u se kar ve se fa Aôndo jim yô, ka u ôron Bibilo shi gbidyen kwar sha kwagh u se er la. Bibilo ôr kwagh u gbenda u ngise Yehova kura ior nav sha ayange a tsuaa la yô. Kwagh la na se mba a vangertiôr ser una nenge sha a vese hegen kpaa.

18 Nenge ase ikyav i doon tsung i Yesaia yange tese sha u pasen er Yehova a kor se la. A kaa ér Yehova ka orkuranilev, mba civir un di ka ônovmbaiyôngov. Yesaia ôr kwagh u Yehova ér: “Una kohol ônovmbaiyôngov sha uwegh Nagh, Una tôô ve Una wa sha ikyum Na.” (Yes. 40:11) Ka sea kav er ave a Yehova a ageegh la a kuve se nahan, se fa je ser ngu kuran se, nahan ishima i nyian se ga. Sha nahan yô, wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh tsua mkaanem ma ken Yesaia 41:10 ma ma kaa ér “De enger kenger sha mcie ga, gadia Mo M ngu Aôndo wou” la, ér ma lu ivur i sha inyom i inyom i 2019 ne sha er ishima ia nyian se sha mbamzeyol mba se lu tagher a mi la ga yô. Nahan gbidye kwar sha mkaanem ma taver ishima mara. Ma a taver we zum u u tagher a mbamzeyol yô.

ICAM 38 Una Taver We

^ par. 5 Ivur i sha inyom i ken inyom i 2019 ne pase se atôakyaa atar a a fatyô u wasen se u gban ishima ikyôr zum se nenge akaa a vihin a er ken tar ne shin a er se iyol yase je kpaa yô. Ngeren ne una time sha atôakyaa ne shi una wase se sha er se pande ishimanyian, kpa se gema se seer suur sha Yehova yô. Gbidye kwar sha ivur i sha inyom ne. Wea fatyô je yô kôr i ken ityough. Ivur ne ia wase u shighe u u va tagher a mbamtaver ken hemen yô.

^ par. 1 Nenge Iyoukura i Julai 2016, peeji 18.

^ par. 3 ISHEMBER I I TE IWANGER SHA MI YÔ: Ityendezwa ka kwaghôron u mimi u i ôr u tesen ér kwagh una va er yô. Uityendezwa mba Yehova a er a vese la ka ve na ishima i pande u nyian se sha mbamzeyol mba alaghga se tagher a mi la.

^ par. 4 NGEREN U SHIN KPE: I ôr mkaanem ma “De cie ga” la kwa tar, ken Yesaia 41:10, 13, man 14. Avur ne shi ter ishember i “Mo” la (ka Yehova je la) kwa kimbir kimbir. Er nan Yehova mgbegha Yesaia ter ishember i “Mo” la kwa kimbir kimbir nahana? Ka u tesen kwagh u vesen ugen. Saa se suur sha Yehova ve se lu a mciem ga ye.

^ par. 52 NGEREN U PASEN FOTO: Ior mba hen tsombor ugen tagher a akaa a karen jighjigh ve hen ijiir tom kua kwaghnyoon man ken kwaghpasen kua ken makeranta.

^ par. 54 NGEREN U PASEN FOTO: Mbashiada nyôr mkombo hen ya u or maa dasenda va nyôr her u tan num sha ve, kpa ishima nyian anmgbianev mba nomso man mba kasev mbara ga.

^ par. 56 NGEREN U PASEN FOTO: Ka sea eren Mcivir u hen Tsombor hanma shighe yô, se zua a agee a wan ishima.