Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U TIMEN SHA MI 7

Ker Ishima i Legh Legh, Nahan Na i Saan Yehova Iyol

Ker Ishima i Legh Legh, Nahan Na i Saan Yehova Iyol

“Ker nen TER, ne mbaasemaleghlegh mba sha tar cii, . . . ker nen ishima i legh legh.”—SEF. 2:3.

ICAM 80 “Bende, Nenge Nen, Ter Ka U Doon Je”

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

BIBILO ôr kwagh u Mose ér “lu or u ishima legh legh je zua ga, hemba hanma or sha won cii.” (Num. 12:3) Kwagh ne tese ér Mose lu or u gban kera shi fa kwagh u lu sha mi kpaa ga, shi lu or u cian ior zum u ve hendan a na yôô? Kape alaghga mbagen vea nenge or u lun ishima legh legh je la. Kpa kwagh ne ka mimi ga. Mose yange lu or u civir Aôndo u taver ishima, yange gba kera ga, shi a fa kwagh u una er yô. Yehova lu a Mose, nahan Mose za lam a tor u Igipiti shi hemen iorov mba kuman 3,000,000 ken deserti shi wase ikyurior i Mbaiserael hemba mbaihyomov vev.

1-2. (a) I ôr kwagh u Mose ken Bibilo nena, man ka nyi yange ere? (b) Ka ityôkyaa i nyi i ne ve i doo u se nôngo se lu ishima legh leghe?

2 Se mba tagher a mbamtaver mba Mose tagher a mi la ga, kpa hanma iyange kwagh ngu a zua se a ior shin se tagher a kwagh u ngu a na i taver se u lun ishima legh legh yô. Kpa se mba a ityôkyaa i vesen i i ne ve i gbe u se nôngo se lu a ieren ne yô. Yehova tôndo zwa ér “mbaasemaleghlegh yô, vea ya dyako u tar.” (Ps. 37:11) Nahan we u fatyô u kaan wer u ngu or u lun ishima legh legh kpa? Kape ior mbagen kpa ve nengen we laa? Cii man se na mlumun sha mbampin mba injaav mban yô, gba u se fa inja i u lun ishima legh legh.

ISHIMA I LEGH LEGH KA NYI?

3-4. (a) A fatyô u tôôn ishima i legh legh karen sha nyi? (b) Aluer se soo u lun ishima legh legh yô, ka aeren a nyi i gbe u se lu a mi, man ka sha ci u nyi?

3 Ishima i legh legh * ngi er kwaghkpelan u doon tsung nahan.  Nena ase? Orkperankwagh ka nan nungwa kala kposo kposo ve nan kpela kwagh shi kwaghkpelan la a dooashe tsung ye; nahan se kpa saa se lu a eren a doon kposo kposo ve se lu ishima legh legh ye. Aeren ne agen yô, ka iyolhiden a mi ijime man ieren i ungwan kwagh kua ishimataver. Aluer se soo u eren ishima i Yehova yô, er nan i gbe u se lu a aeren nee?

4 Ka ior mba ve hidi a iyol ijime tseegh ve lumun u eren ishima i Aôndo shi lun ishima legh legh ye. (Mat. 5:5; Gal. 5:23) Ka sea eren ishima i Aôndo yô, i vihi Satan kpen kpen. Ka nahan ve er se hidi a iyol ijime shi se eren kwagh a ior kundu kundu nahan kpa, ior kpishi ken tar u Satan ne ve ker se ihyom ye. (Yoh. 15:18, 19) Nahan gba u se taver ishima ve, se hendan a Satan ye.

5-6. (a) Er nan Satan a ker mbaasemaleghlegh ihyomo? (b) Ka mbampin mba nyi se time sha mi?

5 Or ka nana lu ishima legh legh ga yô, nan lu or u kenden a iyol sha man or u vihin ishima dang dang shi nan ongo imo i Yehova ga. Man ka or u Satan a lu vough je la. Ka nahan ve a ker mbaasemaleghlegh ihyom ye! Ka ve tesen er a lu iferor yô, gadia mba a aeren a dedoo a Satan a lu a mi ga yô. Man u hemban vihin cii yô, ka ve tesen ken igbar ér Satan ka oraie. Nena yô? Sha ci u kwagh u Satan una er shin una ôr ve una yange mbaasemaleghlegh u civir Yehova je kpa ngu ga!—Yobu 2:3-5.

6 Ka hanma shighe nahan alaghga a taver se u lun ishima legh legh? Man er nan i doo u se za hemen u nôngon ser se lu ishima legh legh? Cii man se na ikyar sha mbampin mban yô, de se time sha ikyav i Mose man Mbaheberu mbagen utar mba i yem a ve uikyangen ken Babilon yô kua Yesu.

SHIGHE U KA I TAVER U LUN ISHIMA LEGH LEGH YÔ

7-8. Ka nyi Mose yange er shighe u mbagen er kwagh a na sha icivir ga laa?

7 Shighe u se lu hemen mbagen yô: Ashighe agen ka i taver mba ve lu sha ian i hemen la u lun ishima legh legh, hemban je yô, zum u or u ve hemen nan yô nan er kwagh a ve sha icivir ga shin nan puu ma kwagh u ve er yô. I lu nahan imbakwagh ne er u vee? Aluer ka or u hen tsombor nan er kwagh nahan ye? U er nena? Nenge ase kwagh u Mose yange er yô.

8 Yehova yange tsua Mose ér a lu orhemen u Mbaiserael shi Yehova na un ian i icivirigh i  ngeren atindi sha ci u ikyurior la. Kwagh la tese wang je ér Yehova lu a Mose. Nahan kpa anmgbian u Mose u kwase, Miriam kua u nomso Aron ôr kwagh dang sha Mose, shi ve puu un ér a er kwase u ma a er ga yô. Luun er ka ior mbagen yange vea lu Mose yô, yange ma ve vihi ishima shi ma ve nôngo ér ve or iyev. Kpa Mose ti er nahan ga, a vihi ishima ga cii. Shi yange zamber a Yehova kpaa ér a bee Miriam angev mbu i tsaha un a mi la. (Num. 12:1-13) Er nan ve Mose er kwagh nahana?

Mose ngu zamber a Yehova ér a bee Miriam imande i i haa un la (Nenge ikyumhiange i sha 8)

9-10. (a) Ka nyi Yehova yange wase Mose u kavene? (b) Ka nyi noov man mbatamen vea fatyô u henen ken ikyav i Mose laa?

9 Mose yange de ér Yehova a tsaase un. Shighe u Mose lu hen tsombor u tor ken tar u Igipiti anyom 40 ken ijime la, Mose lu ishima legh legh ga cii. Shighe la Mose ngôôr vihin ishima ga, kwa ugen la je yô wua orgen u nenge ér ngu eren kwagh u shami ga yô. Mose hen ér Yehova una lumun a kwagh u un er la. Yehova yange tôô anyom 40, wase Mose u kaven er i gbe u una lu a ishimataver tseegh ga, kpa i gbe u una lu ishima legh legh kpaa ve una kôrcio u hemen Mbaiserael yô. Man cii ve a lu ishima legh legh yô, a gba u una hiden a iyol ijime shi una ungwan imo i Yehova shi una eren kwagh kundu kundu kpaa. Mose yange ngohol ityesen la tsembelee nahan hingir orhemen u dedoo kpishi.—Eks. 2:11, 12; Aer. 7:21-30, 36.

10 Nyian ne, doo u noov man mbatamen vea dondo ikyav i Mose la. Aluer or er kwagh a we sha icivir ga kpa, de vihin ishima fese ga. Hide a iyol ijime, shi we kpa wea er kwagh shami ga yô, lumun ibo. (Orpa. 7:9, 20) Dondo gbenda u Yehova a tese ér i sôron mbamzeyol la. Shi ôron kwagh kundu kundu sha hanma shighe cii. (Anz. 15:1) Noov man mbatamen ka vea er kwagh nahan yô, i doo Yehova a ve shi bem a seer lun shi ve ver mbagen ikyav i dedoo i lun ishima legh legh i vea dondo yô.

11-13. Ka ikyav i nyi Mbaheberu mba utar mbara ve ver se?

11 Shighe u i lu tôvon se a ican yô: Mbahemenev mba uumace ndera tôvon ior mba Yehova a ican ka kwagh u nyian a mi ga. Alaghga vea wa se aie iyol ér se er “ifer,” kpa jighilii yô, ka sha ci u se tsua ser se “hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior” yum. (Aer. 5:29) Alaghga a naha se tar shin a wuhe se ken purusu gayô a gbidye se je kpaa. Kpa sha iwasen i Yehova yô, se or iyev ga, kpa se gba ishima ikyôr, ieren yase ia lu kundu kundu.

12 Nenge ase ikyav i Mbaheberu utar mba yange i yem a ve uikyangen ne ve ver se yô; ka Hanania man Mishael man Asaria je la. * Tor u Babilon yange kaa a ve ér ve gure ve civir eev  mbu zenaria. Kpa ve ôr a na sha icivir ér vea civir eev mbura ga. Yange ve ungwa imo i Aôndo shin er tor ta ve mciem iyol ér una kende ve ken atse a usu nahan kpaa. Yehova yange yima ve ave ave je, kpa u ngu wer yange ve vande henen ér una er nahan ga. Kpa ve kegh iyol u lumun nyityôkwagh i Yehova a ne ian ér i er cii. (Dan. 3:1, 8-28) Yange ve tese wang ér mbaasemaleghlegh ka ior mba taver ishima; shi ve tese kpaa ér ma tor shin mtsaha shin ma mciem ma or a ta se iyol ve se de u civir Yehova tswen je kpa ma ga.—Eks. 20:4, 5.

13 Shighe u i kar mtil sha mimi wase yô, se dondo ikyav i Mbaheberu mba utar mban nena? Doo u se hide a iyol ijime shi se suur sha Yehova ser una nenge sha a vese. (Ps. 118:6, 7) Se lam a ior mba ve kaa ér se er kwaghbo la kundu kundu man sha icivir kpaa. (1 Pet. 3:15) Shi mayange se lumun u eren ma kwagh u una vihi ikyar i se ye vea Ter wase u se doo un ishima la ga cii.

Zum u mbagenev ve lu hendan a vese kpa, ka se lam a ve sha icivir (Nenge ikyumhiange i sha 13)

14-15. (a) Ka nyi ia fatyô u eren shighe u ishima i lu nyian se? (b) Er i pase ken Yesaia 53:7, 10, nahan er nan se fatyô u kaan ser Yesu ver ikyav i hemban cii i or u ishima i nyian nan kpa nan lu ishima legh legh here?

14 Shighe u ishima i nyian se yô: Se cii ashighe agen ishima ka i nyian se sha atôakyaa kposo kposo. Alaghga ishima ia nyian se shighe u i gbe u se nger ikyaren ken makeranta shin se er ma kwagh hen ijiirtom yô. Gayô ishima ngi nyian se sha ci u ma twer u alaghga a va gba u a er se yô. Shighe u ishima i lu nyian se yô, ka i taver u lun ishima legh legh. Akaa a a vanden been se kwagh ga la kpa aa hii u vihin se ishima. Alaghga se gema lamen a ior sha ishimavihin shi se de u eren kwagh a ior kundu kundu. Zum u imbakwagh ne i er u yô, gbidye kwar sha ikyav i Yesu ne.

15 Ken iwer i Yesu mase lun uma shin tar la, ishima za un iyol kpen kpen. Yange fa er gba u a wua un shi una ya ican tsung yô. (Yoh. 3:14, 15; Gal. 3:13) Shighe u mase shin di iwer kpuaa una kpe la, a kaa ér un ngu yan ican ken ishima. (Luka 12:50) Ka va masen shin ayange kpuaa una kpe yô, Yesu kaa ér: “Ishima ngi tan Mo kwe.” Mkaanem ma yange ôr shighe u lu eren msen la tese ér yange hiden a iyol ijime shi ungwan imo i Aôndo. A kaa ér: “Tere, yimam due a Mo hen shighe ne kera! Kpa ka sha ci u kwagh ne je man M ve hen shighe ne ye. Tere, na iti You icivir.” (Yoh. 12:27, 28) Shighe la va kom yô, Yesu taver ishima, a na iyol na sha ikyev i mbaihyomov mba Aôndo, mba ve wua un sha gbenda u nyoon tsung, u kunya la. Er ishima nyian Yesu kpishi shi ya ican tsung nahan kpa, Yesu er ishima i Aôndo a ishima i legh legh. Ka nahan ve se fatyô u kaan a vangertiôr ser, Yesu ver ikyav i hemban cii i or u ishima i nyian nan kpa nan ér kwagh sha ishima i legh legh ye.—Ôr Yesaia 53:7, 10.

Yesu ver se ikyav i hemban cii i lun ishima legh legh (Nenge ikyumhiange i sha 16-17) *

16-17. (a) Azende a Yesu yange er akaa a ma na Yesu ma kera er kwagh sha ishima i legh legh ga nena? (b) Se fatyô u dondon ikyav i Yesu la nena?

16 Hen tugh mbu masetyô mbu Yesu lu uma shin tar la, azende na a kôôsôô er kwagh u ma na ma taver un u lun ishima legh legh yô. Hen er yange ishima ia nyian Yesu hen tugh mbura yô. Una tile sha mimi zan zan a ar ken ku kpa? Uma u ior ubiliôn imôngo lu sha zongo, sha ci u una tile sha mimi ga yô, or môm nana lu a ishimaverenkeghen i zuan a uma ga. (Rom. 5:18, 19) Heela tseegh ga, u hemban je yô, kwagh ne una bende a iti i dedoo i Ter na la kpaa. (Yobu 2:4) Maa ngur yan kwaghyan u masetyô vea mbaapostoli nav yô, tativ de “gba sendegh anyiman” ér “shin ka hanmô ve á ver nan orvesenou?” Yesu vande kôôm azende na ne sha ikyaa la acin imôngo ken ijime, shi hen sev mbura kpa vande kôôm ve sha ikyaa shon cii ve aikighe la ye! Kpa Yesu er kwagh kpilighyol; yange vihi ishima ga cii, a gema a ôr kwagh a ve kundu kundu. A kimbir ôron ve ieren i i doo u  vea lu a mi yô. Maa a wuese azende na ne sha ci u ve undu un ga yô.—Luka 22:24-28; Yoh. 13:1-5, 12-15.

17 Luun er ka we Yesu nahan, yange ma u er nena? Se fatyô u dondon ikyav i Yesu la, eren kwagh sha ishima i legh legh zum u ishima i lu nyian se je kpaa. Dondo tindi u Yehova a we ér se ‘waan ishima a ayol a ase’ la a ishima you cii. (Kol. 3:13) Aluer se umbur ser, se cii se mba ôron shi se mba eren akaa a vihin mbagen yô, se kura tindi ne. (Anz. 12:18; Yak. 3:2, 5) Shi nôngon wuese mbagen sha aeren a dedoo a ve lu a mi la.—Ef. 4:29.

ER I HII VE I DOO U SE ZA HEMEN U NÔNGON SER SE LU ISHIMA LEGH LEGH YÔ

18. Yehova ka a wase mbaasemaleghlegh u tsuan akaa sha inja nena, nahan kpa ka nyi i gbe u vea er keng-ne?

18 Aluer se mba ishima legh legh yô, se tsua akaa sha inja. Zum u se tagher a akaa a se tsua ken uma man i lu taver se yô, Yehova una wase se u tsuan akaa sha inja, nahan kpa saa se lu ishima legh legh. A tôndozwa ér una ungwa “isharen i mbaasemaleghlegh” shin kwagh u ve sen un cii. (Ps. 10:17) Man una er kwagh a hemba u ungwan di isharen ve la. Bibilo tôndozwa ér: “Una hemen mbaasemaleghlegh sha u eren jighilii; Una tese mbaasemaleghlegh gbenda Na.” (Ps. 25:9) Yehova ka a hemen se shi a tese se kwagh u se er la sha kwaghwan u ken Bibilo kua ityakerada i pasen Bibilo * man uvidio kua mbamkombo mba “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” ka a er la. (Mat. 24:45-47) Se kpa gba u se er ci wase. Gba u se hiden a iyol yase ijime shi se lumun iwasen la. Se er kwagh ne sha u henen akaa a Yehova a ne se la shi dondon akaa a se hen la ken uma wase a ishima yase cii.

19-21. Ka nyi Mose yange er shami ga hen Kadeshi man ka nyi se fatyô u henen ken kwagh laa?

19 Aluer se mba ishima legh legh yô, se palegh u eren akaa shami ga. Shi hide hen ase sha kwagh u Mose. Mose yange za hemen u lun ishima legh legh shi eren kwagh u doon Yehova shighe lihe. Kpa shighe u Mbaiserael zende ken taaikyôngo wue wue zurum anyom 40 la, Mose er kwagh u kera tese ishima i legh legh ga yô. Anngô na u kwase u a shi nan kpa lu un yange war uma na ken Igipiti la sember kpen, i ii un hen Kadeshi. Mbaiserael shi va mough ayôôso ér ka nengen sha a ve tsembelee ga. Kwa ne ve “hingir ayongo a Mose” ér ve mba zuan a  mngerem ma man ga. Er Yehova na Mose tahav er uivande kpishi shi Mose lu hemen ve sha dooshima shighe lihe nahan kpa, ior mban lu gban ahon. Ve mough ayôôso ne lu sha ikyaa i mnger tseegh ga, ve lu gban ahon sha kwagh u Mose kpaa; de gema lu er ka Mose a ne imura i lu kôron ve nahan.—Num. 20:1-5, 9-11.

20 Ishima yange i vihi Mose kpishi, nahan kera er kwagh sha ishima i legh legh ga. Yehova kaa a na ér a ôr kwagh a vande; kpa Mose gema ôr kwagh a ior sha ishimavihin shi kaa ér una er ivande. Maa Mose gbidye gbough sha vande kwa har nahan mngerem due ker kpishi. Iyolgengese man ishimavihin yange i na Mose er kwagh u vihin kpishi. (Ps. 106:32, 33) Er Mose kera er kwagh sha ishima i legh legh hen shighe ne ga yô, a kera nyôr ken Tar u Ityendezwa la ga.—Num. 20:12.

21 Se fatyô u henen akaa injaa kpishi ken kwagh ne. Kwagh u hiihii yô, gba u se nôngo se luun ishima legh legh hanma shighe cii. Aluer se de yô, iyolgengese ia kar a tema nahan se hingir u ôron kwagh shi eren kwagh sha ibume. Kwagh u sha uhar yô, zum u ishima i lu nyian se yô, ka i taver u se u lun ishima legh legh. Sha nahan yô, gba u se nôngo se luun ishima legh legh aluer ka shighe u i hingir a vese hang kpaa.

22-23. (a) Gba u se za hemen u nôngon ser se lu ishima legh legh sha ci u nyi? (b) Kwagh u i ôr ken Sefania 2:3 la tese ér nyi?

22 Aluer se mba ishima legh legh yô, kwagh la una kura se. Ica a gba ga tsô Yehova una kar a aferaior cii sha tar kera, a lu mbaasemaleghlegh tseegh vea mase shin ye. Shighe la tar ua lu bem bem. (Ps. 37:10, 11) We u lu môm ken mbaasemaleghlegh mbara kpa? Aluer u er sha mkaanem ma Yehova ma profeti Sefania yange nger la yô, we kpa u lu.—Ôr Sefania 2:3.

23 Nahan kpa er nan ve Sefania 2:3 a kaa ér: “Alaghga á yer ne”? Mkaanem mara tese ér Yehova una kanshio u kuran mba i sar ve u eren ishima na shi ve doo un ishima la ga. Kpa ma tese ér gba u se er ci wase keng ve a kura se ye. Aluer se mba nôngon hegen kpoghuloo ser se lu ishima legh legh shi se er kwagh u doon Yehova yô, se fatyô u waren “iyange i iyugh i TER la.”

ICAM 120 Lu Ishima Legh Legh Er Kristu Nahan

^ par. 5 Or wase môm kpa i mar nan a ishima i legh legh ga. Saa se hen u lun ishima legh legh. Alaghga ka sea eren kwagh a ior mba ve soo bem yô, se er kwagh a ve legh legh; kpa zum u se tagher a ior mba wan igbongor yô, ka i taver se u eren kwagh a ve a ishima i legh legh. Ngeren ne una time sha mbamtaver mba alaghga a gba u se hemba ve sha er se lu a ieren i doon tsung ne yô.

^ par. 3 ASEMBER A I TE IWANGER SHA MI YÔ: Ishima i legh legh. Ior mba ve lu ishima legh legh yô, ka ve eren kwagh a mbagen kundu kundu shi or ka nana hii ve kpa mba vihin ishima dang ga. Iyolhiden a mi ijime. Ior mba ve hidi a ayol a ve ijime yô, mba we igbongor shin mba moron iyol ga; kpa ka ve nenge ér mbagen hemba ve. Ka a ôron ér Yehova hidi a iyol ijime yô, mba kaan ér eren kwagh a mbagen sha dooshima man sha mhôôn, man ve kuma sha na ga.

^ par. 12 Ior i Babilon yange i ii Mbaheberu mba utar mban ati ér Shaderaki man Meshaki man Abedi-nego.—Dan. 1:7.

^ par. 18 Ikyav i tesen yô, nenge ngeren u “Tsua Akaa A Van Aôndo A Icivir,” ken Iyoukura i Aipor 15, 2011 la.

^ par. 59 NGEREN U PASEN FOTO: Yesu yange za hemen u lun ishima legh legh, ngu kôôm mbahenen nav kundu kundu zum u ve mough anyiman sha kwagh u or u nan lu orvesen yô.