Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Yohane u eren Batisema Ver Se Ikyav i Lun Saan Saan Hanma Shighe Cii

Yohane u eren Batisema Ver Se Ikyav i Lun Saan Saan Hanma Shighe Cii

SAR u tsung u ma u lu sha ma iantom ken tiônnongo kpa u ngu sha ian i eren tom shon hegen gaa? Alaghga orgen nan ngu eren tom shon. Gayô, alaghga ka iantom i yange u vande lun sha mi ken nongo u Yehova yô. Nahan kpa, iyolbeen shin angev shin ibanave gayô ityom i hen tsombor na yô, ka u u kera fatyô u eren akaa agen ga. Heela tseegh ga, alaghga i va sôr akaa ken nongo ne, nahan gba u u kera za hemen a tom u u er shighe gôgônan la ga. Aluer ka nyi je i er kpa, alaghga u nenge wer u kera ngu eren Aôndo tom er u soo la ga nahan. Shighe u kwagh a lu nahan yô, ashighe agen iyol ia fatyô u kpen we, man a lu sha inja je. Aluer kwagh ngu nahan yô, ka nyi ia wase u sha er iyol ia za hemen u kpen we gbem ga? U er nena ve ishima ia zer vihin we ga? U er nan ve a za hemen u saan we iyol here?

Se fatyô u henen kwagh u una wase se, se za hemen u lun saan saan yô, sha u timen sha ikyav i Yohane u eren Batisema la. Yohane yange er ityom i injaa kpishi. Nahan kpa, alaghga akaa a yange va er un la lu kwagh u hen ér una va tagher a mi ga yô. Alaghga hen ér una va tsa ken purusu je a hemba shighe u un tôô u eren tom na la ga. Nahan cii kpa, Yohane za hemen u eren tom na saan saan ken ayange a uma na cii. Lu nyi i wase un? Man aluer akaa er se a nan se iyolkpen je kpa, se er nan ve se za hemen u lun saan saan here?

TOM U YANGE U NA SAAN YOHANE IYOL YÔ

Ken inyom i 29 la, Yohane hii tom u Yehova na un u sôron gbenda sha ci u mve u Mesiya la er ken uwer u sha unyiin nahan. Lu kaan ér: “Gema nen asema, gadia tartor u Sha mgbôghom ve.” (Mat. 3:2; Luka 1:12-17) Ior kpishi kegh ato a loho ne. Jim je yô, yange ior va sha ajiir a icaa kposo kposo u va ungwan loho na ne, man kwagh ne na ve kpishi ve gema asema shi i er ve batisema. Yohane shi yange ta mbahemenev mba kwaghaôndo mba ve neer perapera la icin gbar gbar ér ve gema ishima, ga yô ijir ngi keghen ve. (Mat. 3:5-12) Ka va kom er uwer u sha pue nahan ken inyom i 29 la yô, Yohane kure kwagh u hemban cii ken tom na la sha u eren Yesu batisema. Hii shighe la je, Yohane hii u ôron a ior ér ve dondo Yesu, un shon u a lu Mesiya u i tôndo zwa ér ngu van la.—Yoh. 1:32-37.

Yesu yange nenge tom u injaa u i na Yohane tswen ne, nahan a kaa ér: “Mba kasev ve mar ve cii, or môm je mough u nan hembe Yohane u eren batisema icivir ga.” (Mat. 11:11) A shi nan kpa averen a  Yohane zua a mi la yange aa na un iember kpishi. Nyian ne kpa ior kpishi zua a averen er Yohane nahan. Ikyav i tesen yô, nenge ase kwagh u anmgbian ugen u i yer iti na ér Terry yô. Un vea kwase na Sandra ve er tom u pasen kwagh hanma shighe la kuma anyom 50 hegen. Terry kaa ér: “I nam aan a tom a injaa kpishi. Yange m er pania shi m er tom shin Betel shi m va hingir ikpur pania shi m er tom u ortamen u sôron atôônanongo shi m va hingir ortamen u nengen sha haregh, shi hegen m ngu ikpur pania.” Ka wea zua a ityom ken nongo u Yehova yô, i saan we iyol kpishi, kpa er se lu henen ken ikyav i Yohane ne nahan, saa se nôngo kwagh ve se za hemen u lun saan saan zum u akaa a gem ken uma wase ye.

LUUN A IWUESE HANMA SHIGHE

Kwagh u yange na saan Yohane u eren batisema iyol ken tom u lu eren la zan zan yô, lu sha ci u lu a iwuese sha tom u icivirigh u i na un la. Nenge ase ikyav ne. Yange Yesu eren batisema yô, mbahenen mba Yohane hii u panden, kpa mbahenen mba Yesu di gema lu seer a seer. Yange ishima za mbahenen mba Yohane iyol sha kwagh ne, nahan ve va lam a na ve kaa ér: “Nenge ngu eren batisema, man ior cii mba zan her a Na.” (Yoh. 3:26) Kpa Yohane gema kaa a ve ér: ‘Or u nan lu a kwasehe yô, ka orkwasehe je la; kpa ikyar u orkwasehe u a til a ongo imo na yô, ka a ember kpishi sha ci u imo i orkwasehe; nahan iember yam ne kpaa i iv ve.’ (Yoh. 3:29) Mayange Yohane gba gesa a Yesu ga. Shi yange hen ér tom u icivirigh u i ne un ne kera ngu a inja ga sha ci u tom u Yesu hemba ngun a inja yum ga. Kpa Yohane za hemen u eren tom na saan saan sha ci u iantom i lun “ikyar u orkwasehe” la gba un kwagh kpishi.

Gbenda u Yohane henen sha kwagh la wase un, nahan a za hemen u lun saan saan, shin er tom na lu u taver nahan kpaa. Ikyav i tesen yô, yange mba maren Yohane je lu Ornasari, nahan lu u una ma wain ga. (Luka 1:15) Shighe u Yesu lu ôron kwagh u uma u Yohane la, a kaa ér: “Yohane va, lu yan kwagh ga, lu man kwagh kpaa ga.” Kpa Yesu vea mbahenen nav yô, tindi môm tswer ve ambaakaa la nahan ga, ve eren akaa vough er uumace mbagenev kpa eren nahan. (Mat. 11:18, 19) Heela tseegh ga, er Yohane er ivande i môm ga nahan kpa, mbahenen mba Yesu yô, i va na ve tahav mbu eren uivande, man mbagen ker je yô, lu mba yange ve vande lun mbahenen mba Yohane yô. (Mat. 10:1; Yoh. 10:41) Er Yohane ma yem henen sha mkposo u mbahenen nav a mba Yesu la yô, a er nahan ga, kpa gema ver ishima lu eren tom u Yehova na un ne sha gbashima.

Aluer se kpa, tom u se lu eren ken nongo u Yehova la gba se kwagh shi u doo se ishima yô, iember yase ia lu her. Terry u se vande ôron kwagh na la kaa ér: “Hanma tom u yange a nam yô, m ver ishima sha mi.” Anmgbian ne gbidye kwar sha akaa a a er ve ken anyom a ve lu eren tom u icivirigh ayange ayange ne, nahan a kaa ér: “Cuku kpa m vaa afanyô ga, ka averen tseegh ka m shi umbur ye.”

Se kpa se fatyô u seer zuan a iember ken tom u se lu eren Aôndo ne sha u gbidyen kwar sha kwagh u ka a na ve ma tom u ken nongo u Yehova u lu u injaa kpishi la. Kwagh shon yô, ka u lun “mbashirentom a Aôndo imôngo.” (1 Kor. 3:9) Aluer kwagh ka u injaa kpishi je kpa, saa se za hemen u nengen sha mi tsembelee ve una doo ashe her ye. Nahan se kpa aluer se mba gbidyen kwar hanma shighe nengen er i lu kwagh u icivirigh u eren tom vea Yehova imôngo yô, iember yase ia lu her. Se palegh u tôôn akaa a se fatyô u eren la karen sha akaa a mbagen ve eren la. Doo u se nenge ser, tom u Yehova a ne se la kera gba kwagh ga sha ci u ka inja er tom u mbagen hemba u wase yum ga.—Gal. 6:4.

VER ISHIMA SHA AKAA A A GBE YEHOVA KWAGH LA

Afaerenga Yohane yange fa er tom na i lu tom u una er gbem ga yô, kpa alaghga kera fa er lu u ua kure kwa môm kpoo la ga. (Yoh. 3:30) Ken inyom i 30, shighe u Yohane er Yesu batisema iwer kar er ataratar nahan la, Tor Herode kôr Yohane wuhe ken purusu. Nahan kpa, Yohane za hemen u nôngon sha afatyô na cii tesen ior mimi her. (Mar. 6:17-20) Kpa lu nyi i wase un ve za hemen u zuan a iember ken tom na here? A ver ishima sha akaa a a hemba gban Yehova kwagh la.

Shighe u Yohane lu ken purusu la, a ungwa er tom u Yesu lu yemen ityough aôndo aôndo yô. (Mat. 11:2; Luka 7:18) Yohane yange vande nan jighjigh ér Yesu ka Mesiya. Nahan kpa, alaghga shi lu henen er Yesu una kar ve una er hanma kwagh u Ruamabera kaa ér Mesiya una va er la cii yô. Alaghga lu henen  ér, er lu u Mesiya shon una lu tor yô, ica a gba ga tsô Yesu una hii u hemen. Heela tseegh ga, hemen shon ua na a dugh un Yohane kpa ken purusu shinii? Er sar Yohane kpishi u fan akaa a Yesu una er la yô, a tindi mbahenen nav uhar ér ve za pine Yesu mpin, ér: “Ka We Un u U lu van ne, shin se̱ ver ashe sha ugene?” (Luka 7:19) Shighe u ve hide la, ka keng yange Yohane una kegh ato zulee una lu ungwan er ve lu ôron un akaa a a ze hemen yô. Yesu war ior mba lun dedoo ga kpishi, maa a kaa a mbahenen mbara ér ve za kaa Yohane yô: “Mbaapirashe mba nengen kera, mbasombon mba zenden; ka wanger mbaamandev iyol, mbakondonato mba ungwan, mba nderen mbakpenev, man shi mba ôron mbaatsanev Loho u Dedoo.”—Luka 7:20-22.

Kwagh u ve va ôr Yohane ne yange una taver un ishima je ka kwagh u henen a hen ga. Lu ikyav i tesen ér, akaaôron a profeti a sha kwagh u Mesiya la nga kuren sha Yesu vough. Er mve u Yesu la wa u dughun Yohane ken purusu kera ga nahan kpa, Yohane fa je ér tom na saa gbilin ga. Er akaa ne lu zan hemen nahan kpa, Yohane lu a ityôkyaa i ember.

Aluer se hemba veren ishima sha akaa a injaa a se lu ungwan sha tom u pasen kwagh u i lu eren tar sha won cii la yô, kwagh ne una na se za hemen u lun saan saan

Se kpa, aluer se ver ishima sha akaa a a hembe gban Yehova kwagh la er Yohane nahan yô, se fatyô u wan ishima a ican, shi iember yase ia lu her. (Kol. 1:9-11) Se fatyô u eren kwagh ne sha u ôron Bibilo shi gbidyen kwar sha mi. Kwagh ne una umbur se er tom u se lu eren Aôndo la ua saa gbilin ga yô. (1 Kor. 15:58) Sandra kaa ér: “Hanma iyange yô, ka m ôr ityough ki Bibilo jimin. Kwagh ne na m hemba kporom ikyua a Yehova. Bibilo i ôron ne ka i nam m hemba veren ishima sha a na, i lu sha kwagh wam ga.” Shi se fatyô u hemban veren ishima sha akaa a Tartor u Yehova u lu eren la; se henen sha tom u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ve lu shiren Yehova la kua akaa a Yehova a lu eren yô. Kwagh ne di una wase se, se kera yem henen sha kwagh wase tseegh ga. Sandra shi kaa ér: “Porogeram mba i eren hanma uwer sha Ityôgh ki Televishen ki Mbashiada mba Yehova la, ka ve na se seer lun ikyua a nongo u Yehova, shi ve wase se u zan hemen u eren tom wase a iember.”

Yohane u eren batisema yange er tom u lu a mi hen anshighe kpuaa ne sha “jijingi u Eliya man agee a na,” man un kpa “lu or di inja i môm a vese tsô” er Eliya nahan. (Luka 1:17; Yak. 5:17) Aluer se mba a ieren i wuese kwagh shi se ver ishima sha akaa a a hembe gban Yehova kwagh la er Yohane nahan yô, se kpa se za hemen u ember ken tom u Tartor u se lu eren la, aluer se tagher a nyityô mtaver je kpaa.