Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U TIMEN SHA MI 33

“Mba Ve Lu Ungwan We la” Vea War

“Mba Ve Lu Ungwan We la” Vea War

“Ver ishima sha iyol you man ityesen you kpaa, taver ishima sha mi. Aluer ú er nahan yô, ú yima iyol you kua shi mba ve lu ungwan we la kpaa.”—1 TIM. 4:16.

ICAM 67 Pasen Kwagh

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1. Se cii ka i sar se u ior asev ma ve er nena?

ANMGBIAN u kwase ugen u i yer iti na ér Pauline * yô, kaa ér: “Hii shighe u m hen mimi la je, m soo mer hanma or hen tsombor wam nana va lu vea mo imôngo ken Paradiso. Ior mba yange m hemba soon mer ve va kohol mo se civir Yehova yô, lu nomom Wayne, kua wan wase u nomso.” U ngu a ior hen tsombor wou mba ve lu a fa Yehova shi ve soo kwagh na ga yôô? Aluer kwagh ngu nahan yô, we kpa alaghga a lu u vough er yange lu Pauline ken ishima sha kwagh u tsombor na la nahan.

2. Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

2 Se fatyô u kighir anmgbianev asev ser ve ungwa loho u dedoo ga, kpa se fatyô u taver ve ishima ser ve gbidye kwar sha loho u Bibilo ken ishima zulee. (2 Tim. 3:14, 15) Er nan ve i gbe u se pasen ior asev kwagha? Er nan i gbe u se tese ser mhôônom kôr se a ve? Ka nyi se fatyô u eren sha er se wase ior asev u soon Yehova er se nahan? Man hanma or ken tiônnongo wase nana fatyô u wasen se nena?

ER NAN VE I GBE U SE PASEN IOR ASEV KWAGHA?

3. Er i pase ken 2 Peteru 3:9 nahan, gba u se pasen ior asev mba hen tsombor kwagh sha ci u nyi?

3 Ica a gba ga tsô, Yehova una va tim tar ne kera. Man ka mba ve “lu a ishima i mimi i zuan a uma u tsôron” la tseegh vea war ye. (Aer. 13:48, NW ) Ka se tôô shighe kpishi kua agee ase u pasen ior mba hen haregh wase mba se fe ve ga la kwagh, sha  nahan yô, sha gbaaôndo je, se soo ser ior asev kpa ma ve va civir Yehova a vese imôngo. Sar Yehova Ter wase u se doo un ishima la u “mbagenev ve̱ tim ga, kpa ior cii ve̱ gema asema.”—Ôr 2 Peteru 3:9.

4. Shighe u se lu pasen ior asev kwagh yô, alaghga ka nyi se fatyô u eren sha inja ga?

4 Gba u se fa ser igbenda igen i pasen ior loho u myom ne doo, kpa igen yô doo ga. Er ashighe agen ka se er kwagh sha kwaghfan zum u se lu pasen mba se fe ve ga la kwagh nahan kpa, ka a hiden sha mba hen tsombor wase yô, se pasen se kuman ve mbaanula mba ombor.

5. Ka nyi i gbe u se lu a mi ken ishima cii ve se pase ior mba hen tsombor wase kwagha?

5 Alaghga se mbagen ka sea hide sea umbur gbenda u yange se hii nôngon ser se pase mba hen tsombor wase loho u myom ne yô, se vaa afanyô. Ka i lu se er yange ma se er kwagh kposo a gbenda u yange se er la nahan. Apostoli Paulu yange wa Mbakristu kwagh ér: ‘Kwaghôron wen a luun kundu kundu hanma shighe cii, er i wa un bar nahan, sha er hanma or yô, ne fa er ne ôr kwagh a nan ve a doo yô.’ (Kol. 4:5, 6) Doo u se umbur kwaghwan ne shighe u se lu lamen a ior asev mba hen tsombor yô. Se er nahan ga yô, alaghga se va vihi ve a vihi ishima ker, se kera wase ve u keghen ato a vese ga.

KA NYI SE FATYÔ U EREN SHA ER SE WASE IOR ASEVA?

Aluer mhôônom ma kôron we shi u ngu a ieren i dedoo yô, kwagh la una er shiada kpishi je (Nenge ikyumhiange i sha 6-8) *

6-7. Tese ikyav er i hii ve i doo u nom shin kwase nana tese ér nan kav er i lu nom shin kwase u nan u a fe Yehova ga la ken ishima yô.

6 Mhôônom ma kôron we a ve. Pauline u se vande teren kwagh na la kaa ér: “Sha hiihii la, yange m soo u lamen vea nomom sha kwagh u Aôndo man Bibilo tseegh. Se lamen sha akaa a se ‘eren ayange ayange’ la ga.” Kpa nom na Wayne gema fa kwagh u Bibilo kpishi ga shi a kav akaa a Pauline a ôron la kpaa ga. Yange a nengen ér Pauline henen sha kwagh u  kwaghaôndo na tseegh. Ishima hii u zan un iyol ér kwase na za nyôr annongo u bo shi ka bumen un.

7 Pauline ôr je ér mbaaikighe kua wikeende kpishi yange un lu vea anmgbianev mba ken tiônnongo; ve za mbamkombo gayô ve due kwaghpasen shin ve due ahumbe a man. A kaa ér: “Ashighe agen yange Wayne una hide hen ya yô, a kohol or môm ga, nahan i huan un.” Wayne yange a tôm ér kwase na man wan na ma ve lu her. Yange a fa ior mba ve za lu vea ve ga, shi lu inja er azende a kwase na a he ne hemba gban un kwagh nahan. Wayne maa gba anger Pauline ér una pav ivaa a na. U nenge a igbenda i Pauline yange ma tese ér mhôônom kôr un a nom na kpa?

8. Sha kwagh u 1 Peteru 3:1, 2 a er yô, ka nyi ia na mba hen tsombor wase vea lumun u keghen ato a Bibilo shin vendan?

8 Ver ikyav i dedoo. Ashighe kpishi mba hen tsombor wase ka ve hemba veren ishima sha ieren yase a kwaghôron wase. (Ôr 1 Peteru 3:1, 2.) Pauline va mase kaven kwagh ne. A kaa ér: “Yange m fa er se doo Wayne ishima shi a soo u paven ivaa a mo jim jim ga yô. Kpa kwagh u ôr la wasem u kaven ér gba u me hii u eren kwagh u Yehova a tese yô. Yange gba u me lamen a lam tseegh ga kpa me ver ikyav i dedoo sha ieren yam.” Pauline de u kighir Wayne ér a lam sha kwagh u Bibilo, shi gema lamen a na sha akaa a ve eren ayange ayange yô. Wayne yange kav er kwase na gema eren kwagh kundu kundu, shi wan ve kpa hemba lun a inja i dedoo yô. (Anz. 31:18, 27, 28) Wayne nengen er Bibilo i ne tsombor na u lu hemban eren kwagh sha inja yô, un kpa hii u nengen ér doo u una kegh ato a Mkaanem ma Aôndo.—1 Kor. 7:12-14, 16.

9. Er nan ve i gbe u se taver ishima?

9 Za hemen u nôngon sha er u wase mba hen tsombor wou yô. Yehova ver se ikyav sha gbaa  ne i se dondo yô. “Pepe kua aikighe” cii, Yehova ne ior ian i ungwan loho u dedoo ne sha er vea va war yô. (Yer. 44:4) Shi apostoli Paulu yange ôr a Timoteu ér a taver ishima u wasen mbagen. Sha ci u nyi? Lu sha ci u aluer a er nahan yô, una yima iyol na kua mba ve lu ungwan a na la kpaa. (1 Tim. 4:16) Mba hen tsombor wase ve doo se ishima kpishi, nahan se soo ser, ve fa mimi u a lu ken Mkaanem ma Aôndo la. Yange shighe kar yô, gbenda u Pauline lamen a mba hen tsombor na shi eren a ve la na ve hingir u lumun loho u dedoo ne. Hegen ka i saan un iyol kpishi er a lu civir Yehova vea nom na imôngo yô. Ve cii mba eren pania, shi Wayne ngu ortamen ken tiônnongo.

10. Er nan i gbe u se waan ishima?

10 Gba ishima ikyôr. Shighe u se gem eren kwagh er Aôndo a soo yô, ashighe kpishi a taver mba hen tsombor wase u lumun a akaa a se ne jighjigh a mi la kua gbenda u se gem eren kwagh ken uma la. Ashighe kpishi ka ve hii kaven er se de u eren uiniongo mba kwaghaôndo vea ve, shi se kera we ave sha akaa a patii ga yô. Sha hiihii la, ishima ia vihi ior mbagen hen tsombor wase a vese. (Mat. 10:35, 36) Kpa doo u se nenge ser vea fatyô u geman. Aluer se de u nôngon ser, ve fa akaa a se ne jighjigh a mi la yô, a lu inja er se kure ve ijir ser, ve kuma u zuan a uma u tsôron ga nahan. Yehova wa se tom u ôron ior ijir ga. Ka Yesu i ne un tom ne ye. (Yoh. 5:22) Aluer se wa ishima yô, alaghga mba hen tsombor wase vea va hingir u ungwan loho wase ken masejime.—Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Er tom a Ijiir Yase i sha Intanet la u Tesen Ior” la.

11-13. Ka nyi u hen ken gbenda u Alice er kwagh a mbamaren nav la?

11 Eren a ior kundu kundu, kpa de lumun wer ve bume u ga. (Anz. 15:2) Nenge ase kwagh u yange er kwase ugen u i yer un ér Alice ne. Yange hen kwagh u Yehova shighe u lu hen ijiir igen vea mbamaren nav ga yô. Mbamaren mba Alice na Aôndo jighjigh ga, shi ve eren pati kpoghuloo. Ica gba ga je Alice kav er i gbe u una ôr mbamaren nav akaa a dedoo a lu henen la yô. A kaa ér: “Aluer u de shighe kar kpishi cii man u va mase ôron mba hen tsombor wou akaa a u ne jighjigh a mi shi u eren la yô, a hemba kpiligh ve iyol.” A nger uwashika hen mbamaren nav, a pine ve mnenge ve sha kwagh u atesen a Bibilo, sha atineakaa a hen ér aa doo ve la; er kwagh u dooshima nahan. (1 Kor. 13:1-13) Alice sugh mbamaren nav er ve yese un shi ve lu nengen sha na doo doo yô, shi a tindi ve a uiyua kpaa. Shighe u una va ken ya yô, a nôngo sha afatyô na cii u wasen ngô na ityom i hen ya. Shighe u hii ôron mbamaren nav akaa a un ne jighjigh a mi la, kwagh la doo ve ga.

12 Shighe u Alice va ken ya, ape mbamaren nav lu la, hanma iyange yô, a ôr Bibilo. A kaa ér: “Kwagh ne yange wase ngôm u kaven er Bibilo i lum kwagh u numben a mi ga yô.” Ter u Alice di soo ér una hii u timen ken Bibilo sha er una fa kwagh u a ne ve wan na a gem inja la. Shi soo ér una zua a akaa ken Bibilo a una kôr ave sha mi a puu i yô. Alice kaa ér: “Yange m na un Bibilo, shi m nger kwagh ker kpuaa sha ci na.” Nahan lu nyi i za hemen? Ter u Alice fatyô u zuan a kwagh môm ken Bibilo u una puu i ga, kpa kwagh u ôr ken Mkaanem ma Aôndo la gema kôr un ken ishima tsung.

13 Gba u se cian ior ga, kpa se eren kwagh sha kwaghfan, kua shighe u i lu tôvon se a ican je kpaa. (1 Kor. 4:12b) Yange gba u Alice una wa ishima, shin er ngô na lu hendan a na nahan kpaa. A kaa ér: “Shighe u m er batisema la, ngôm kaa ér mo m ngu ‘icaver wankwase’ ” Nahan Alice er nena? A kaa ér: “Yange m de u ôron ve kwagh u kwaghaôndo u m sember nyôron ne ga. Kpa m pase ve sha icivir mer m tsua u hingir Orshiada u Yehova, shi kwagh môm u geman ken kwagh la ngu ga. M nôngo m pase  ngôm er a doom ishima sha mimi yô. Yange se vaa imôngo, shi m er un kwaghyan u doon, ya. Hii shighe la je, ngôm hii u kaven er Bibilo i ne m lu hemban lun wankwase u injaa yô.”

14. Gba u mayange je se de ser mba hen tsombor wase ve kighir se, se hide ijime sha awashima wase u civir Yehova la ga sha ci u nyi?

14 Alaghga shighe a kar gôgônan cii ve, mba hen tsombor wase vea kav er se nengen kwagh u civir Yehova la beelee ga ye. Ikyav i tesen yô, shighe u Alice tsua ér una er pania, kera soo u hingir kwagh u mbamaren nav soo ér a va lu ken hemen la ga yô, ngô na shi gber kwelegh gba vaan. Kpa Alice tile sha kwagh u tsua u eren la her. A kaa ér: “Aluer i tuur we ahumbe ken ityô ér u er kwagh u u soo ga môm, maa u lumun yô, tsombor wou shi ua hii u kighir we sha akaa agen kpaa. Aluer u ngu eren kwagh a ve kundu kundu, kpa u gema u ngu lumun wer ve bume sha iyol you ga yô, alaghga ve mbagen vea kegh ato a we.” Lu kwagh u za hemen hen tsombor u Alice kpaa je la. Mbamaren nav cii mba eren pania hegen, shi ter na ngu ortamen ken tiônnongo.

HANMA OR KEN TIÔNNONGO NANA FATYÔ U WASEN SE NENA?

Mba ken tiônnongo vea fatyô u wasen ior asev mba hen tsombor mba ve civir Yehova ga la nena? (Nenge ikyumhiange i sha 15-16) *

15. Mateu 5:14-16 man 1 Peteru 2:12 tese ér, ‘aeren a dedoo’ a mbagenev la aa fatyô u wasen mba hen tsombor wase nena?

15 Yehova ngu a er tom a ‘aeren a dedoo’ a mba ken tiônnongo la u urugh ior van a mi hen a na. (Ôr Mateu 5:14-16; 1 Peteru 2:12.) Aluer orya shin kwase wou ngu Orshiada u Yehova ga yô, i lu nahan nan zua ishigh a ior mba hen tiônnongo wou vee? Pauline u se vande ôron kwagh na la yange lôhô anmgbianev mba nomso man mba kasev hen ya na sha er orya na Wayne, una fa ve yô. Wayne umbur er yange  anmgbian ugen wase un u fan ior mba Mbashiada ve lu jim jim yô. A kaa ér: “Yange tôô ian sha ijiirtom na iyange jimin, sha er una nenge bol vea mo yô. Kwagh ne na m fa je mer, ‘un kpa eren akaa agen er ior mbagen nahan!’”

16. Doo u se lôhôn mba hen tsombor wase mbamkombo asev sha ci u nyi?

16 Gbenda u hemban doon u se fatyô u wasen mba hen tsombor wase yô ka u lôhôn ve ser, ve va mbamkombo vea vese. (1 Kor. 14:24, 25) Mkombo u Wayne hii zan yô, lu m-umbur u ku u Yesu, sha ci u i lu eren mkombo ne shighe u kur tom yô, shi lihe kpishi ga. A kaa ér: “Yange m kav hanma kwagh u i ôr ken mkombo la ga, kpa m umbur kwagh u ior mba her. Yange ve sughum kigh kigh za van, ve ngohol mo doo doo. M fa je mer ka ior mba dedoo.” Orgen vea kwase na yange ve er a Pauline kundu kundu, ve wasen un u nengen sha wan na shighe u i ze mkombo man shighe u i dugh kwaghpasen kpaa. Nahan shighe u Wayne va soo u seer fan akaa a Pauline na jighjigh a mi la yô, a kaa a or la ér a hen Bibilo a na.

17. Ka nyi i doo u se na iyol yase ibo sha mi ga, kpa er nan i gbe u se yina ishima, se de u lamen a ior mba hen tsombor wase ga?

17 Awashima wase yô, ka u mba hen tsombor wase cii ma ve va civir Yehova a vese imôngo. Nahan kpa, alaghga se nôngo sha afatyô wase cii, kpa vea lumun u van ken mimi ga. Aluer kwagh ngu nahan yô, ityôkyaa ngi i nan iyol yase ibo ser ve venda u va civir Yehova yum ga. Bee kera yô, se fatyô u kighir or ser nana lumun kwaghaôndo wase ga. Kpa gema fa wer, er u lu civir Yehova saan saan ne, mba hen tsombor wou mba nengen shi kwagh la una fatyô u benden a ve kpaa. Eren msen sha ci ve. Lamen a ve sha kwaghfan. De gbe uwer ga! (Aer. 20:20) Lu a vangertiôr wer, Yehova una ver iniôngon you la. Man aluer mba hen tsombor wou tsua u keghen ato a we yô, vea war!

ICAM 57 Pasen Ior Cii Kwaghaôndo

^ par. 5 Alaghga a sar se u ior asev mba hen tsombor ma ve va fe Yehova. Nahan kpa, gba u ka ve vea tsua u civir un shin civir un ga ye. Ngeren ne una time sha kwagh u se fatyô u eren sha er a lu ve zange u keghen ato a vese yô.

^ par. 1 I yila mbagenev ken ngeren ne sha ati a ve kpôô kpôô ga. Ishember i “ior mba hen tsombor” shin “anmgbianev ou” i i ter ken ngeren ne la ka mba hen tsombor wou mba ve lu a gba civir Yehova ga la.

^ par. 53 NGEREN U PASEN FOTO (ngeren u kiriki): Anmgbian ugen u a lu gumor yô, ngu wasen ter na u a civir Yehova ga yô mato u sôron. Ian ngi va dugh yô, a tese ter na vidio sha jw.org®.

^ par. 55 NGEREN MBA PASEN FOTO: Anmgbian u kwase ugen tema kegh ato zulee ngu ungwan er nom na u a civir Yehova ga la a lu lamen sha akaa a un er ken iyange la yô. Shighe kar yô, ngu numben vea tsombor na saan saan.

^ par. 57 NGEREN MBA PASEN FOTO: Shi anmgbian u kwase la lôhô anmgbianev mba ken tiônnongo na hen ya na. Anmgbianev mbara mba lamen vea nom na la sha er vea seer fan un tsembelee yô. Shighe kar yô, nom na la za mkombo u Umbur ku u Yesu vea na.