Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U TIMEN SHA MI 32

Dooshima Wen a Seer a Seer

Dooshima Wen a Seer a Seer

“Man m ngu eren msen mer, dooshima wen a̱ seer a seer ngeen.”—FIL. 1:9.

ICAM 106 Lu a Dooshima

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1. Ka unô yange ve nôngo i ver tiônnongo ken Filipi?

SHIGHE u apostoli Paulu man Shila man Luka kua Timoteu za nyôr hen gar u Filipi u lu sha ikyev i Mbaroma la, ve zua a ior kpishi mba sar ve u ungwan loho u Tartor yô. Yange anmgbianev unyiin mba tseen ishima mban nôngo ver tiônnongo hen ijiir ne, nahan mbahenen mban cii hii u kohol imôngo. Man ikyav tese ér lu hen ya u anmgbian u kwase ugen u eren a ior dedoo, i yilan un ér Lidia yô.—Aer. 16:40.

2. Ka zayol u nyi yange ica gba ga je tiônnongo la tagher a mi?

2 Nahan kpa ica gba ga je maa, tiônnongo u i sember veren ne tagher a zayol u vesen. Satan tuur ior mba ve kôr mimi ihyom yô, ve mough u hendan a Mbakristu mba mimi mban kpoghuloo ér ve de u pasen kwagh. Yange ve kôr Paulu man Shila ve gbidye ve, maa ve za wuhe ve ken purusu. Paulu vea Shila mba va dugh yô, ve hide ve za sôr anmgbianev mba ve sember hingir mbahenen la, shi ve taver ve ishima. Mba been yô, Paulu vea Shila man Timoteu ve mough her kera, kpa ikyav tese ér Luka gema lu her. Nahan anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve sember hingir mbahenen ne vea er nena? Jijingi u Yehova yange wase ve, nahan ve za hemen u civir un sha gbashima. (Fil. 2:12) Paulu yange lu a ityôkyaa i dedoo i tan ave vanger a ve!

3. Er i pase ken Mbafilipi 1:9-11 nahan, lu nyi Paulu er msen sônô?

3 Yange anyom nga karen er pue nahan yô, Paulu nger tiônnongo u ken Filipi ne washika. U nguren ôron washika ne yô, u kav er anmgbianev mban yange ve doo Paulu ishima kpishi yô. A nger ér: “Hangem a ven cii tsung sha mhôônom ma kôron ma Kristu Yesu.” (Fil. 1:8) Paulu ôr anmgbianev mban er un lu eren  msen sha ci ve yô. Yange sôn Yehova ér a wase ve sha er dooshima ve una lu seer a seer, shi vea lu wang, shi vea fa akaa a a hembe lun a inja la, shi vea palegh u nan mbagenev gbeev mbu nôngon, shi vea za hemen u umen atam a perapera yô. Nyian kpa se fatyô u zuan a iwasen ken mkaanem ma taver ishima ma Paulu man je ka u tunan ga. Sha nahan yô, de se ôr ase nen kwagh u Paulu nger Mbafilipi la. (Ôr Mbafilipi 1:9-11.) Se been yô, se time nen sha akaa a yange ôr la shi se time se fa er se fatyô u dondon akaa shon yô.

DOOSHIMA WEN A SEER

4. (a) Er i tese ken 1 Yohane 4:9, 10 nahan, Yehova tese se dooshima nena? (b) Gba u Aôndo una doo se ishima a za kighir nena?

4 Yehova tese se dooshima u hemban cii sha u tindin Wan na shin tar ér a va kpe sha ci u asorabo ase. (Ôr 1 Yohane 4:9, 10.) Dooshima u Aôndo u tangen iyol ga la ngu a mgbegha se u soon un. (Rom. 5:8) Gba u Aôndo una doo se ishima a za kighir nena? Yesu yange na ikyar sha mpin ne shighe u ôr mkaanem man a Orfarishi ugen la. A kaa ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii.” (Mat. 22:36, 37) Se soo ser, Aôndo a doo se ishima a ishima yase cii, shi se soo ser dooshima la a za hemen u vesen seer a seer hanma sev. Paulu yange kaa a Mbafilipi ér, dooshima ve a “a̱ seer a seer ngeen.” Nahan ka nyi se er ve Aôndo una seer doon se ishima?

5. Se er nena ve dooshima wase una seer taver?

5 Aluer ka u Aôndo una doo se ishima yô, saa se fa un. Bibilo kaa ér: “U nan lu a dooshima ga yô, nan fa Aôndo ga, gadia Aôndo ka dooshima je.” (1 Yoh. 4:8) Apostoli Paulu yange pase ér Aôndo una seer doon se ishima aluer se zua a ‘kwaghfan man hanma mkav cii’ sha kwagh Na yô. (Fil. 1:9) Shighe u se hii u henen Bibilo ve se lu a fa kwagh u Yehova yum ga la kpa, hii u doon se ishima. Nahan se mba va ngur fan kwagh u Yehova seer yô, lu doon se ishima seer a seer. Ka nahan ve Bibilo i henen nduuluu shi gbidyen kwar sha kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma er la i lu kwagh u hemban lun a inja ken uma wase cii ye!—Fil. 2:16.

6. Er i pase ken 1 Yohane 4:11, 20, 21 nahan, ka sha nyi gbenda nahan se fatyô u seer dooshima wase?

6 Er se doo Aôndo ishima tsung yô, dooshima na la una mgbegha se u soon anmgbianev asev. (Ôr 1 Yohane 4:11, 20, 21.) Alaghga se hen ser ka ican u soon anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ga. Se nenge ser kera kpa se mba civir Yehova shi se mba nôngon ser se lu a aeren a na a doon tsung la. Heela tseegh ga, se mba dondon ikyav i Yesu u se doo un ishima je, yange na uma na sha ci wase la. Nahan kpa, ashighe agen a taver se u dondon tindi u i we se ér se doo ayol a ase la. Nenge ase kwagh u yange za hemen ken tiônnongo u ken Filipi ne.

7. Ka nyi se fatyô u henen ken kwaghwan u Paulu wa Yuodia man Suntuki laa?

7 Yuodia man Suntuki lu anmgbianev mba kasev mba yange ve “er tom . . . imôngo” vea apostoli Paulu, shi ve lu a gbashima kpishi yô. Nahan cii kpa, alaghga ve va lu a zayol u na ve hingir u lun ken ayôôso yô. Ken washika u Paulu nger tiônnongo ve la, a ter Yuodia man Suntuki sha iti jighilii shi wa ve kwagh ér “ve̱ zua, ve̱ lu kwagh môm.” (Fil. 4:2, 3) Shi Paulu yange nenge ér doo u una wa tiônnongo la jimin cii kwagh. Nahan a kaa a ve ér: “Eren nen akaa cii, ahon a̱ de lu sha mi ga, anyiman kpaa ga.” (Fil. 2:14) Kwaghwan u Paulu ne yange wase anmgbianev mba kasev mbara tseegh ga, kpa wase tiônnongo la jimin cii u seer doon ayol a ve je ka u henen a hen ga.

Er nan i gbe u se hemba veren ishima sha aeren a dedoo a anmgbianev aseva? (Nenge ikyumhiange i sha 8) *

8. Ka kwagh u vesen u nyi alaghga una na a taver se u soon anmgbianev aseva, man se hemba ieren la nena?

8 Alaghga se kpa se tagher a kwagh u una na a taver se u soon mbagenev shi lun a ve kangenaa yô, vough er Yuodia man Suntuki nahan.  Kwagh shon yô, a lu u hemban veren ishima sha mbamyen vev. Se cii hanma sev se mba eren akaa agen shami ga. Aluer se gema ishima yase se ver sha mbamyen mba ior mbagen yô, a taver se u soon ve. Ikyav i tesen yô, aluer hungur anmgbian u wasen se u esen Iyou i Tartor yô, alaghga kwagh la una doo se ga. Aluer se hii u huren ave sha akaa agen a anmgbian wase nan er shami ga se fe yô, kwagh u nan shi una seer vihin se, nahan se kera gba soon nan ga. Aluer imbakwagh ne er u yô, doo u u hen sha kwagh ne: Yehova nengen a mbamyen asev kua mba anmgbian wase la cii. Nahan kpa, anmgbian wase la doo un ishima her shi se iyol yase kpa se doo un ishima her. Sha ityôkyaa la yô, doo u se dondo ikyav i dooshima u Yehova la, nahan se hemban veren ishima sha aeren a dedoo a anmgbianev asev. Ka sea nôngo kwagh kpoghuloo anmgbianev asev vea doo se ishima yô, se seer lun a ve kangenaa.—Fil. 2:1, 2.

“AKAA A A HEMBE LUN A INJA YÔ”

9. “Akaa a a hembe lun a inja” a Paulu ter ken washika u nger hen Mbafilipi la wa nyi man nyi kere?

9 Icighan jijingi yange mgbegha Paulu wa Mbakristu mba ken Filipi kua Mbakristu mbagen cii kwagh nahan ér ve ‘fa akaa a a hembe lun a inja’ la. (Fil. 1:10) Akaa a a hembe lun a inja ne wa u tseghan iti i Yehova man u mbaawashima nav kuren sha mi kua u tiônnongo lun ken bem man ken mzough. (Mat. 6:9, 10; Yoh. 13:35) Aluer ka akaa ne a lu tamen kwagh ken uma wase yô, se lu tesen ser Yehova doo se ishima.

10. Ka nyi i gbe hange hange u se er ve Yehova una nenge ér se mba wang-na?

10 Shi Paulu yange kaa ér saa se ‘lu wang.’ U lun wang la tese ér se lu a an-mshi môm môm ga ze. Se fatyô u lun wang er Yehova nahan ga. Kpa Yehova una nenge se ér se mba wang aluer se nôngo sha afatyô wase cii se seer soon un kua anmgbianev, shi se fa akaa a a hembe lun a inja la yô. Gbenda môm u se fatyô u tesen dooshima wase la yô, ka u nôngon sha afatyô wase cii palegh u nan mbagen gbeev mbu nôngon.

11. Er nan i gbe u se palegh u nan mbagenev gbeev mbu nôngon?

11 Kwaghwan u i we se ér, se palegh u nan mbagenev gbeev mbu nôngon la ka icintan jighilii. Kpa alaghga se na or gbeev mbu nôngon nena? A fatyô u lun sha iemberyolough yase shin sha iyolwuhan yase, gayô tom u se tsough u eren la. Alaghga kwagh u se tsough u eren la a lu kwaghbo ga ase je. Nahan kpa, aluer kwagh shon gema za imoshima i orgen iyol, shin kwagh la na nan gbeev mbu nôngon yô, a gba u se nenge sha kwagh la. Yesu yange kaa ér, aluer se na anmgbian wase gbeev mbu nôngon yô, guda u ma i kange se zegenase sha mon, ma i kende shin iv i zegemnger!—Mat. 18:6.

12. Kwagh u anmgbian ugen u a lu pania vea kwase na yange ve er la tese se nyi?

12 Nenge ase gbenda u anmgbian ugen vea kwase na u ve lu eren tom pania yô, yange ve tese ér kwaghwan u Yesu la ka beerkwagh ga yô. Yange ve lu ken tiônnongo u anmgbian ugen vea kwase na ve sember eren batisema yô. Anmgbian u sember eren batisema ne man kwase na cii i yese ve hen icombor ve sha uwegh ku tsoomoon. Anmgbian u sember eren batisema ne vea kwase na, na jighjigh ér doo u Orkristu nana za hen ajiir a tesen ufiim a ior ka ve za kimbi inyaregh ve nengen fiim her la ga, aluer ka fiim i bo ga je kpaa. Yange mba fe ér anmgbian u a lu pania la vea kwase na za hen ijiir la za nenge fiim yô, kpiligh ve iyol kpishi. Kwagh ne na yô, anmgbian u lu pania la vea kwase na de u za nengen fiim hen ijiir la zan zan anmgbian u sember eren batisema vea kwase na ne kar tsaase imoshima ve tsembelee. (Heb. 5:14) Anmgbian u lu pania ne vea kwase na yange ve tese ér, ve wa iyol ve ikyo tseegh ga, kpa ve tese wang ér, anmgbian u sember eren batisema  vea kwase na la doo ve ishima sha zwa tseegh ga, kua sha ieren kpaa.—Rom. 14:19-21; 1 Yoh. 3:18.

13. Ka sha nyi gbenda nahan alaghga se mgbegha or nana hingir u eren isholibo?

13 Gbenda ugen u se fatyô u nan or gbeev mbu nôngon yô, ka u tuur nan ser nana er isholibo. Kwagh a fatyô u lun nahan nena? Tôô ase wer, orgen u i henen Bibilo a na yô, nôngo sha afatyô na cii ér msôrom ma de kera ye tor ken a na ga. Shighe kar yô, a kôrcio u eren kwagh u ndera nôngon a mi ne. A kav er i gbe u una de a de u man msôrom kuaa yô. A gema gbenda u yange eren akaa ken uma na la kpishi, nahan a er batisema. Shighe kar yô, anmgbian ugen lôhô un iwer hen ya na kua anmgbianev mbagenev kpaa, maa anmgbian u a yer ve iwer la na anmgbian u a sember hingir orshiada ne msôrom ér a ma. Ngu di tan un ahumbe ityô ér: “U ngu Orkristu hegen; u ngu a jijingi u Yehova. Vegher u ityamegh ki jijingi ugen yô, ka iyolkôrontsaha. Aluer u fa u kôron iyol tsaha yô, u fatyô u man msôrom akuma akuma tseegh.” Nenge ase imbakwagh la; aluer anmgbian la ungwa kwaghwan u ikyoo ga ne yô, alaghga kwagh a due ker u vihin kpishi!

14. Mbamkombo mba Mbakristu ka ve wase se u dondon kwaghwan u a lu ken Mbafilipi 1:10 la nena?

14 Mbamkombo asev mba Mbakristu ka ve wase se u dondon kwaghwan u ken Mbafilipi 1:10 la sha igbenda kpishi. Hiihii yô, kwaghyan u ken jijingi u ka se zua a mi ken mkombo la ngu a wase se u kaven kwagh u Yehova a nenge ér hemba kan u injaa la. Sha uhar yô, ka se hen u dondon kwagh u se hen la sha er se lu wang yô. Sha utar yô, kwagh la ngu a mgbegha se u  “lun a dooshima man aeren a dedoo.” (Heb. 10:24, 25) Er anmgbianev asev ve lu taver se ishima seer a seer la, kape Aôndo man anmgbianev asev kpaa ka ve doon se ishima ve seer a seer je la. Aôndo man anmgbianev asev ka vea doo se ishima tsung nahan yô, se nôngo kwagh er se fetyô la cii se palegh u nan anmgbianev asev gbeev mbu nôngon.

ZA NEN HEMEN U ‘IVIN A ATAM A PERAPERA’

15. Inja i u ‘ivin a atam a perapera’ la ér nyi?

15 Paulu yange er msen sha ci u mba ken Filipi la a ishima na cii ér, ve ‘iv a atam a perapera.’ (Fil. 1:11) Ikyav tese wang ér “atam a perapera” la wa u Yehova man ior nav doon ve ishima. Shi kwagh ne wa u ve lamen a mbagen sha kwagh u jighjigh u ve ne Yesu la kua kwagh u ishimaverenkeghen ve i doon tsung la kpaa. Mbafilipi 2:15 di ôr kwagh ne sha gbenda ugen nahan ér, ve “lu ior mba tan iwanger ken tar, NW.” Mkaanem mara ma vough sha ci u Yesu yange yila mbahenen nav ér “mba iwanger i tar.” (Mat. 5:14-16) Shi yange kaa a mbadondon un ér ve ‘za gema akuraior a̱ hingir mbahenen,’ shi kaa ér vea “lu mbapasen kwagh . . . zan zan á ar ken ikighir i tar je.” (Mat. 28:18-20; Aer. 1:8) Ka se ume “atam a perapera” zum u se lu eren tom u injaa ne yô.

Paulu ngu ngeren washika hen tiônnongo u ken Filipi shighe u i tswer un zende, i ver un hen ya ijiir i môm ken Roma la. Paulu shi yange er tom a ian la u pasen ior mba ve lu kuran un la kua mba yange ve va u va nengen a na la cii loho u dedoo. (Nenge ikyumhiange i sha 16)

16. Mbafilipi 1:12-14 tese ér se fatyô u mondon er ônov mba iwanger nahan kua shighe u akaa a taver kpaa nena? (Nenge foto u a lu sha igbende la.)

16 Aluer mlu wase ngu nan nan kpa, se fatyô u lun mba tan iwanger. Ashighe agen yô, alaghga kwagh u a lu inja er ka kwagh u tagher se u pasen loho u dedoo la ngu a hingir ian i se fatyô u pasen kwagh yô. Ikyav i tesen yô, shighe u apostoli Paulu nger washika hen Mbafilipi la, i tswer un zende, lu ijiir i môm hen ya ken Roma. Nahan kpa mayange ikyangenev nav mbira yange un u pasen mba ve lu kuran un kua mba ve va u va nengen a na la loho u dedoo ga.  Paulu lu pasen kwagh sha gbashima ken mlu na la, shi kwagh la na anmgbianev vangertiôr kua ishimataver nahan ve hemba ‘cihin u ôron kwaghôron u Aôndo, ve kera cia ga.’—Ôr Mbafilipi 1:12-14; 4:22.

Keren igbenda i eren tom u kwaghpasen kpoghuloo hanma shighe (Nenge ikyumhiange i sha 17) *

17. Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba pasen kwagh ken mlu u taver nena?

17 Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kpishi tese ishimataver vough er apostoli Paulu nahan. Mba ken ityar i ve lu a ian i pasen kwagh gbar gbar shin sha uya uya ga yô, nahan kpa ve ker igbenda igen i pasen loho u dedoo. (Mat. 10:16-20) Ken tar ugen la, ortamen u sôron atôônanongo yange due a mhen nahan ér hanma orpasenkwagh nana pase kwagh hen “haregh” u nan, inja na yô, ka u pasen anmgbianev mba hen tsombor kua mbawanndor kua mba ve ze makeranta shin ve eren tom imôngo kwagh kua ahuraior a ve je la. Ken atô u anyom ahar tseegh, iyenge i atôônanongo a ken ningir la seer kpishi je. Alaghga se mba ken tar u se pasen kwagh gbar gbar sha ishima yase yô. Nahan kpa, se fatyô u henen kwagh u injaa ken ikyav i anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve lu keren igbenda i pasen kwagh la. Kwagh shon yô ka un ne, keren igbenda i pasen ior kwagh hanma shighe cii, shi lu a vangertiôr wer Yehova una na u agee sha er u hemba nyityôkwagh i ma i yange u u pasen kwagh yô.—Fil. 2:13.

18. Ka nyi i doo u se kange ishima ser se ere?

18 Ken shighe u se lu ker ne, doo u se kange ishima u dondon kwaghwan u a lu ken washika u Paulu yange nger hen Mbafilipi la. Yô, se ver ishima se fa akaa a a hembe lun a inja la, se lu wang shi se palegh u nan mbagen gbeev mbu nôngon shi se umen nen atam a perapera. Se er nahan yô, dooshima wase una seer a seer shi se va Yehova, Ter wase u a we se ikyo tsung la a icivir.

ICAM 17 “M Lumun”

^ par. 5 Gba u Anmgbianev vea hemba doon se ishima hegen cii. Washika u yange i nger hen Mbafilipi la wase se u nengen er se fatyô u seer tesen anmgbianev dooshima, aluer ka shighe u i taver u eren nahan je kpaa yô.

^ par. 54 NGEREN U PASEN FOTO: Ka sôron Iyou i Tartor, nahan anmgbian ugen iti na ér Joe, a hide a tile ngu lamen vea anmgbian ugen kua wan na u nomso. Anmgbian ugen di iti na ér Mike, ngu fehen ihyundu hen inya; geman nengen kwagh u Joe ne yô, doo un ga. Ngu henen ken ishima ér, ‘Joe ma a lu eren tom, ma a lu lamen a lam ga.’ Mba been yô, Mike nenge er Joe a lu wasen anmgbian u kwase u beenyol yô. Kwagh ne maa umbur Mike ér gba u una hemban veren ishima sha aeren a dedoo a anmgbian na ne.

^ par. 58 NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbian u nomso ugen ken tar u Mbashiada ve fetyô u pasen kwagh gbar gbar ga yô, ngu pasen or u a fe un yô loho u Tartor sha kwaghfan. Shighe kar yô, anmgbian la ngu pasen or u ve eren tom imôngo yô kwagh sha ian ahumbe.