Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mba “Ve [Umen] Atam sha Ishimawan” la Doo Yehova Ishima

Mba “Ve [Umen] Atam sha Ishimawan” la Doo Yehova Ishima

“Kpa i hen inya i dedoo yô, ka mba . . . ve ume atam sha ishimawan” la.—LUKA 8:15.

ATSAM: 6872

1, 2. (a) Ikyav i mba ve pasen kwagh hen haregh u ior ve soo u keghen ato ga la, ka i taver se ishima sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Ka nyi Yesu yange ôr sha kwaghpasen u ken “gar na”? (Nenge ngeren u shin kpe.)

ANMGBIAN ugen mba yer iti na ér Sergio, un vea kwase na Olinda cii ka upania ken tar u Amerika. Ve hemba anyom 80 hegen. Hegen ne angahar gema nyoon ve nahan mba kera fetyô u zenden kpishi ga. Nahan cii kpa, hanma iyange pepe er ahwa 7 nahan, ka ve zende ve za hen anijiir ugen hen geri ve u ior ka ve karen her kpishi yô. Maa ve tile hen ijiir i nyôron mato ve naan ior ityakerada. Ior kpishi mba keghen ato ga. Kpa tativ ka ve tile her, ve lu sar sar a hanma or u nan gem ashe vegher ve cii. Oo a va taan yô, shi ve zende kure kure ve hide ken ya. Kpernan tsô shi ve dôô a dôô. Ka ve er kwagh ne ayange ateratar ken kasua zan zan inyom i kar been.

2 Anmgbianev mba nomso man mbakasev mbajighjigh kpishi sha tar ndera pasen kwagh hen ajiir a ior ve soon u keghen ato ga, anyom kar hegen er Sergio man Olinda nahan. Aluer we kpa kape  i lu la yô, se wuese we kpishi sha ishimawan you la. * Ikyav i u ver i civir Yehova sha mimi la ka kwagh u nan mbagen ishimataver kpishi, kua mba ve civir Yehova ica i gbe je kpaa. Nenge ase kwagh u mbatamen mba sôron atôônanongo mbagen ve ôr ne. Ugen kaa ér: “Ka mea due kwaghpasen vea anmgbianev mba jighjigh mban nahan, ikyav ve la i nam m kera vôr ga.” Ugen kaa ér: “Jighjigh ve u nan la ka a taver mo ishima u zan hemen a tom wam u pasen kwagh shi eren u a ishimataver kpaa.” Ugen di kaa ér: “Ikyav ve la ka i taver mo ishima kpishi.”

3. Ka mbampin utar mba nyi se time sha mi, man ka sha ci u nyi?

3 De se time sha mbampin utar mba vea seer taver ishima i se kange ser se er tom u pasen kwagh u Yesu na se la se kure yô. Ka ve je ne: Ashighe gen iyol ia kpe se sha ci u nyi? Se ume atam nena? Ka nyi ia wase se, se wa ishima se za hemen u umen atama?

KA NYI ALAGHGA IA NA IYOL A KPE SE?

4. (a) Mbayuda yange ve venda loho u dedoo nahan, lu Paulu nena? (b) Er nan ishima vihi Paulu ker kpishi?

4 Aluer we kpa iyol kpe u shighe u u lu pasen kwagh hen ijiir i ior ve soo u keghen ato ga yô, alaghga we kpa a lu u ken ishima er ngise lu apostoli Paulu nahan. Apostoli Paulu yange wase ior kpishi ve hingir mbahenen mba Yesu shighe u lu eren tom na u pasen kwagh u er je nôngo u kuman anyom 30 la. (Aer. 14:21; 2 Kor. 3:2, 3) Nahan cii kpa fatyô u geman Mbayuda kpishi hingir Mbakristu ga. Ve kpishi ve soo loho u Paulu lu pasen la ga, shi mbagenev tôv un a ican je kpaa. (Aer. 14:19; 17:1, 4, 5, 13) Kwagh u Mbayuda er ne na lu Paulu ken ishima nena? A kaa ér: “Ka mimi m lu ôron ken Kristu ye, . . . zegeijungwen ngum ken ishima, ishima kpaa i vihin mo gbem.” (Rom. 9:1-3) Er nan ve lu Paulu ken ishima nahana? Paulu lu eren tom u pasen kwagh ne a ishima i môm. Lu pasen Mbayuda kwagh sha ci u kwagh ve gba un ishima tsung. Kpa er ve venda mhôônom ma Aôndo yô, vihi un kpishi.

5. (a) Ka nyi ka i mgbegha se u pasen ior kwagha? (b) Er nan ve alaghga ashighe agen iyol ia fatyô u kpen se?

5 Se kpa ka se pase ior kwagh sha ci u kwagh ve gba se ishima tsung. (Mat. 22:39; 1 Kor. 11:1) Sha ci u nyi? Ka sha ci u se ayol a ase se fa er u civir Yehova i lu uma u hemban doon cii; shi a ve a averen yô. Nahan ka i sar se u ve kpa ma ve va bende ma ve nenge. Ka sea hen sha kwagh u ior mba hen haregh wase yô, se kaa ken ishima ser, ‘Bee ma se wase ve u fan er kwagh a lu karen ve nahan!’ Sha nahan yô, ka se shi taver ve ishima ser ve hen mimi sha kwagh u Yehova kua kwagh u a we ishima u eren sha ci u uumace la. Ka i lu inja er se mba kaan a mba se pasen ve kwagh la ser: ‘Se va ne a iyua i doon tsung. Nea lumun yô, ma ne ngohol i’ nahan. Kpa ior ka vea venda u ngohol iyua ne yô, ‘ishima i vihi se.’ Ishima ka i vihi se sha ci u se ban a jighjigh ga, kpa ka sha ci u tom ne gba se ishima. Nahan ashighe agen iyol ka ia kpe se kpa, se wa ishima. Anmgbian u kwase ugen u a er pania i kom anyom 25 yô, iti na ér Elena. A kaa ér: “Kwaghpasen lun mo zange ga. Kpa ma tom ugen doom hemba u ngun ga.” Alaghga kape se mbagen kpa i lu je la.

SE UME ATAM NENA?

6. Ka mpin u nyi se lu timen sha mi, man se zua a mlumun sha mi nena?

6 Se fatyô u lun a vangertiôr ser hanma ijiir i se lu pasen kwagh cii kpa se ume atam, sha ci u nyi? Cii man se zua a mlumun sha mpin u injaa ne yô, de se time sha anzaakaa ahar a Yesu ôr, nahan pase er i lu hange hange u se “ume atam” yô. (Mat. 13:23) Injakwagh i hiihii la ka sha kwagh u kon u wain.

7. (a) Ka an nan lu “orshiren,” ka an nan lu “kon u wain,” man ka an nan lu “agbaa”? (b) Ka mpin u nyi se soo u zuan a mlumun sha mi?

 7 Ôr Yohane 15:1-58Nenge ase kwagh u Yesu yange ôr a mbaapostoli nav ne, a kaa ér: “Ka kwagh ne a ne Terem icivir ye, ka u ne ume atam kpishi la, man ne hingir mbahenen Av ye.” Yesu kaa ér Yehova “ka orshiren,” un di un “ngu kon u wain u mimi,” man mbahenen nav di gema “mba agbaa.” * Nahan ka atam a nyi i gbe u mbadondon Kristu vea ume? Yesu ôr kwagh u a lu atam la jighilii ken injakwagh ne ga, kpa a ôr kwagh u vesen ugen u una wase se u fan atam la yô.

8. (a) Er nan ve atam a ken injakwagh ne la a fatyô u lun mbahenen mbahev ga? (b) Ka nyi se fe sha hanma kwagh u Yehova a kaa ér se er ciilii?

8 Yesu ngur ôron kwagh u Ter na yô, a kaa ér: ‘Hanma gbaa u ker a Mo u a um ga yô, ka A kar a mi sha.’ Inja na yô, saa se ume atam ve Yehova una nenge ér se mba mbacivir un ye. (Mat. 13:23; 21:43) Sha nahan yô, atam a i gbe u hanma Orkristu nana ume la, a fatyô u lun ior mba i gbe u se za gema ve ve hingir mbahenen la ga. (Mat. 28:19) Luun er ka nahan yô, Mbashiada mbajighjigh mba ve fetyô u geman ior hingir mbahenen ga sha ci u mba hen haregh u ior ve keghen ato ga la, ma ve lu er agbaa a umen atam ga la nahan. Kpa kwagh a fatyô u lun nahan ga! Sha ci u nyi? Ityôkyaa yô, se fatyô u kighir ior ser ve hingir mbahenen ga. Heela tseegh ga, Yehova ka Aôndo u dooshima, mayange una kaa ér se er kwagh u a gande se ken inya ga. Hanma kwagh u Yehova a kaa ér se er cii, ka i lu kwagh u se fatyô yô.—Dut. 30:11-14.

9. (a) Ka se ume atam sha u eren nyi tomo? (b) Ka injakwagh i nyi se lu timen sha mi, man ka sha ci u nyi?

9 Nahan yô, atam a i gbe u se ume la ka nyi? Ikyav tese wang ér atam la ka tom u hanma wase nan kôrcio u eren la. Ka nyi tom i gbe u se er ve se lu mba “umen atam”? Ka tom u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo. * (Mat. 24:14) Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u ortanivor la tese kwagh ne wang. De ase se time sha injakwagh i sha uhar la.

10. (a) Ka nyi i lu ivor man inya i dedoo i ken injakwagh ne laa? (b) Ka atam a nyi itine i alakema la i ume?

10 Ôr Luka 8:5-8, 11-15. Ken injakwagh i ortanivor la, ivor la “ka kwaghôron u Aôndo,” shin loho u Tartor. Inya la di gema ka asema a ior. Ivor i i hee sha inya i dedoo la mende, i vese, maa se kaa ser i hingir itine i alakema. Alakema la maa “na mtsera kwa akunduataan.” Kpa ka nyi i lu atam a itine i alakema laa? Itine i alakema la hide mar atine a alakema agen a kirikii? Ei, i mar ka isham, i a fatyô u veren ivor shi va lôôn yô. Ishange ivorkwagh i ken injakwagh ne la, hide er asange agen deri môm. Nahan kwagh u ken injakwagh ne la zua sha tom wase u pasen kwagh nena?

Se “ume atam sha ishimawan” nena? (Nenge ikyumhiange i sha 11)

11. (a) Injakwagh i ortanivor la zua sha tom wase u pasen kwagh nena? (b) Ka se mar ivor i Tartor ne nena?

11 De ase se kaa ser ken anyom a karen ken ijime la, Mbashiada mbagen shin mbamaren asev mba ve lu Mbakristu yô ôr se loho u Tartor la. Yange doo ve tsung u nengen er ishima yase ngohol loho u Tartor shon u u lu er ka ivor la yô. Yange se ngohol loho la shi se kusu u, er inya i dedoo i ken injakwagh i Yesu la nahan. Maa loho u Tartor u u lu er ka ivor la, mende shi vese, hingir er itine i alakema nahan; shighe kar yô, u kuma u umen atam. Kpa se vande kaan ser alakema la ume atam sha u maren isham shin ivor igen, lu atine a alakema a he ga, nahan se kpa se mba umen atam sha u maren ivor i Tartor igen,  ka mbahenen mbahev ga. * Kpa ka se mar ivor i Tartor ne nena? Hanma kwa u se pase or loho u Tartor ne sha nyityô gbenda cii, se mba tan shin samber a ivor i yange i lôô ken asema a ase la. (Luka 6:45; 8:1) Sha nahan yô, injakwagh ne ngi tesen se ér aluer se gba uwer u pasen loho u Tartor ga yô, se mba “[umen] atam sha ishimawan.”

12. (a) Ka nyi se fatyô u henen ken injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u kon u wain man i ortanivor laa? (b) Kwagh la na ka u ken ishima nena?

12 Ka nyi se fatyô u henen ken injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u kon u wain man i ortanivor laa? Anzaakaa la tese se ér saa ior a kegh ato a loho wase ve a tese ér se mba umen atam ga. Kpa ka jighjigh wase iyol yase. Paulu kpa yange ôr kwagh u tesen ér kwagh ne ka mimi. A kaa ér: ‘Hanmô ve nana zua a injar i nan iyol i nan sha inja i tom u nan.’ (1 Kor. 3:8) Yehova una na or injar ka sha tom u nan, ka sha kwagh u a dugh ken tom u nan la ga. Anmgbian u kwase ugen u a er pania i kom anyom 20 yô iti na ér Matilda, a kaa ér: “Ka i saan mo iyol kpishi sha ci u m fa mer Yehova ngu veren iniôngon yase.”

SE WA ISHIMA SE ZA HEMEN U UMEN ATAM NENA?

13, 14. Er Mbaromanu 10:1, 2 a ôr nahan, ka atôakyaa a nyi yange na ve Paulu gba uwegh u pasen mba ve venda loho u Tartor la kwagh ga?

13 Ka nyi ia wase se, se wa ishima se za hemen u umen atama? Er se hen nahan, shighe u Mbayuda venda loho u Tartor la, iyol kpe Paulu. Nahan kpa, de u pasen ve kwagh ga. Nenge ase kwagh u va ôr sha kwagh u Mbayuda mban ken washika u nger hen Mbakristu mba ken Roma la. A kaa ér: “Isharen i ken ishima yam man msen wam u m sen Aôndo sha ci ve la, ka sha u ma i yom ve. M ngu eren ve shiada mer, mba a ishima i tseen sha kwagh u Aôndo kpa ka sha gbenda u kwaghfan ga.” (Rom. 10:1, 2) Ka atôakyaa a nyi yange na ve Paulu za hemen u pasen kwagh?

14 Hiihii yô, Paulu pase ityôkyaa i na ve un za hemen u pasen Mbayuda kwagh yô. A kaa ér lu ‘Isharen i ken ishima na’ mgbegha un ye. Yange sar un kpishi u Mbayuda mban ve  zua a myom. (Rom. 11:13, 14) Kwagh u sha uhar yô, Paulu kaa ér un ‘sôn Aôndo sha ci ve.’ A er msen, a zamber Aôndo ér a wase Mbayuda asange asange ve ungwa loho u Tartor. Kwagh u sha utar yô, shi Paulu kaa ér: ‘Mba a ishima i tseen sha kwagh u Aôndo.’ Yange nenge a kwagh u dedoo ken ior shi nenge ér vea fatyô u hingir mbacivir Yehova. Paulu yange fa dedoo ér aluer i wase mbaasemaamimi mba ve lu a gbashima la tsembelee yô, vea fatyô u hingir mbahenen Mbakristu mba tseen ishima.

15. Se dondo ikyav i Paulu la nena? Tese ikyav.

15 Se dondo ikyav i Paulu la nena? Hiihii yô, gba u se nôngo se lu a isharen i keren anti or u a ‘sar nan u zuan a uma u tsôron’ cii. Kwagh u sha uhar yô, doo u se eren msen se sônon Yehova ser a bugh mbaasemaamimi asema. (Aer. 13:48, NW; 16:14) Anmgbian u kwase ugen u a er pania i zurum anyom 30 yô, mba yer iti na ér Silvana; a kaa ér: “Cii man m nyôr hen ma ya hen haregh wam u pasen kwagh yô, ka m er msen, m sôn Yehova mer a wasem me lu a mnenge u injaa sha ior.” Shi doo u se sônon Yehova ser mbatyomov nav ma ve hemen se ma ve ze avese hen mba i sar ve u ungwan loho na la. (Mat. 10:11-13; Mpa. 14:6) Pania ugen u a er tom la i hembe anyom 30 yô, mba yer iti na ér Robert, a kaa ér: “U eren tom a mbatyomov imôngo la ka kwagh u doon tsung, sha ci u ve ka ve kav kwagh u a lu zan hemen ken uma u ior mba se pasen ve kwagh la yô.” Kwagh u sha utar yô, doo u se nengen a kwagh u dedoo ken ior shi se nengen ve ser vea fatyô u hingir mbacivir Yehova. Ortamen ugen u a er batisema i hembe anyom 50 yô, mba yer iti na ér Carl, a kaa wener: “Ka m nôngo mer me zua a anikyav kpuaa u a tese ér orya ngu a isharen mimi yô, ka a lu ahan a nan se shin a lu gbenda u nan er kwagh kundu kundu shin a lu mpin u injaa u nan pin kpaa.” Mimi yô, se kpa se fatyô u wan ishima zan hemen u umen atam er Paulu nahan.

“DE HIDEN A UWEGH OU GA”

16, 17. (a) Ka nyi se fatyô u henen ken kwaghwan u ken Orpasenkwagh 11:6 laa? (b) Ôr akaa a a tese er tom wase u lôôn ivor la ka u benden a ior mba ve nengen a vese la yô.

16 Aluer ka inja er loho u Tartor u se pasen ne ngu kôron ior ken ishima ga kpa, mayange se nenge tom wase u lôôn ivor ne beelee ga. Ngu benden a ior sha igbenda igen. (Ôr Orpasenkwagh 11:6.) Ka mimi ior mbagenev vea kegh ato a vese ga, kpa mba nengen a vese. Ka ve nenge er ka se kange iyol tsembelee shi se lamen a ior kundu kundu, shi se lu sar sar yô. Alaghga shighe a karen yô, ieren yase ia wase mbagenev u kaven er akaa a yange ve ôron shin ve henen sha avese la a lu mimi ga yô. Sergio man Olinda mba se vande teren kwagh ve la kpa nenge a imba kwagh la.

17 Sergio kaa ér: “Yange va kera doo se iyol ga, nahan se kera fatyô u zan hen ijiir yase la ga anshighe kar. Se mba va hidi yô, mbakarengbenda gba pinen se ér, ‘Se kera nenge a ven ga, ka nyi i ere?’” Olinda di se teghelee kaa ér: “Aderaba a nahan bôôsu lu karen eren se uwegh shi mbagenev je yô, gba kaan a vese genger genger ér, ‘Ne mba eren tom u dedoo!’ Ve kaa ér se na ve umagazin kpaa.” Kwagh ugen u kpiligh anmgbian ne vea kwase na iyol je yô, orgen va tile ape ve ver ikyekye ve i tuur ityakerada la, maa a na ve ikpena faluwa, shi a sugh ve kigh kigh sha tom u ve lu eren la.

18. Er nan ve u kange ishima wer u “ume atam sha ishimawan”?

18 Sha mimi yô, aluer mayange se ‘hide a uwegh asegh ga,’ kpa se za hemen u lôôn ivor i Tartor yô, se kpa se lu eren tom u “u̱ lu mpase hen akuraior cii” la kpoghuloo. (Mat. 24:14) Kpa u hemba cii yô, a saan se iyol tsung sha ci u se fa je ser se mba eren kwagh u doon Yehova; gadia mbara mba ve “[umen] atam sha ishimawan” la cii ve doo un ishima!

^ par. 2 Mbangeren ityakerada i Ivangeli mba unyiin mbara cii nger ér Yesu iyol na kpa kav er lu zange u pasen kwagh ken “gar na” ga yô.—Mat. 13:57; Mar. 6:4; Luka 4:24; Yoh. 4:44.

^ par. 7 Er agbaa a ken injakwagh ne la i lu mba vea yem sha nahan kpa, hanma or u civir Aôndo cii nana fatyô u henen kwagh u injaa ken injakwagh ne.

^ par. 9 Er u “umen atam” la ashighe agen ka i lu kwagh u “ityamegh ki Jijingi” nahan kpa, ken ngeren ne man u dondon la cii, se ver ishima sha kwagh u “atam a ityumbujôôgh” yase, shin tom u pasen loho u Tartor la.—Gal. 5:22, 23; Heb. 13:15.

^ par. 11 Ashighe agen Yesu yange a kar tom u lôôn ivor man tom sunda sha tom u geman ior hingir mbahenen.—Mat. 9:37; Yoh. 4:35-38.