Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Bem—U Ker Un Nena?

Bem—U Ker Un Nena?

ER SE lu ken tar u mbamzeyol ve nger ker yum yô, gba u se nôngo kwagh kpoghuloo ve se zua a bem ye. Shighe u se nôngo se lu a bem je kpa ka i gba u shi se zer nôngon ser a lu her. Ka nyi Mkaanem ma Aôndo ma kaa ér ia wase se u zuan a bem u mimi u lun gbem laa? Man se wase mbagenev u eren kwagh ne nena?

KA NYI I GBE U SE ER VE SE ZUA A BEM U MIMI?

Cii ve se zua a bem u mimi yô, saa se fa ser se mba ken mkor shi ishima ia lu se shimi. Shi a gba u se ya ijende kangenaa vea mbagenev. Kpa u hemban cii yô, saa se ya ijende kôôsôô a Yehova ve se zua a bem u mimi ye. Se er kwagh ne nena?

Akaa a nyian ishima a uma ne na yô, mbagen mba a bemshima ga

Ka sea dondon akaawan a Yehova shi sea kuran atindi na a perapera la yô, se tese ser se suur sha a na shi sar se u lun ken bem vea na. (Yer. 17:7, 8; Yak. 2:22, 23) Kwagh ne ka a na yô, Yehova a kporom ikyua a vese shi a na se bemshima. Yesaia 32:17 kaa ér: “Tom u perapera ua lu bem je; man atam a perapera ka mtem u bem bem man jighjigh u nan gbem sha won.” Se fatyô u zuan a bemshima u mimi sha u ungwan imo i Yehova a ishima yase cii.—Yes. 48:18, 19.

Shi Ter wase u sha na se iyua igen i ka i wase se u zuan a bem u mimi yô, ka Icighan Jijingi na je la.—Aer. 9:31.

JIJINGI U A AÔNDO KA A WASE SE U KEREN BEM

Bem ka vegher u “ityamegh ki Jijingi” u sha utar u Paulu ter yô. (Gal. 5:22, 23) Er i lu jijingi u Aôndo a ne bem u mimi yô, saa se de ser icighan jijingi a hemen se ve se fatyô u lun a bem u mimi ye. De se nenge ase igbenda ihiar i jijingi u Aôndo una fatyô u wasen se u zuan a bem yô.

Hiihii yô, ka a wase se u lun a bem shighe u se lu ôron mkaanem ma Aôndo a ne i nger la  hanma shighe yô. (Ps. 1:2, 3) Ka sea henen sha kwagh u Bibilo i ôr la zulee yô, jijingi u Aôndo a wase se u kaven mnenge u Yehova sha akaa. U tesen ikyav yô, ka se nenge er i hii ve a lun bem bem hanma shighe shi a soo bem yô. Ka sea dondon akaa a se hen ken Bibilo la yô, bem wase a seer a seer.—Anz. 3:1, 2.

Sha uhar yô, gba u se sôn Aôndo ser a na se icighan jijingi na. (Luka 11:13) Yehova tôndozwa ér aluer se sôn un iwasen yô, “bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii una kura asema [ase] man mbamhen [asev] ken Kristu Yesu.” (Fil. 4:6, 7) Ka sea eren msen hen Yehova hanma shighe, a sônon un ser a na se jijingi na yô, a na se bemshima u mimi u a ne mba ve ye ikyar kôôsôô a na tseegh la.—Rom. 15:13.

Mbagenev yange ve dondo kwaghwan u Bibilo ne nahan, a wase ve u zuan a bemshima shi lun ken bem vea Yehova man mbagenev nena?

ER YANGE VE ZUA A BEM U MIMI YÔ

Ior mbagen ken tiônnongo u Kristu nyian, ngise ve “nyoon ishima fefa,” kpa hegen ne ka ve shir a ishima shimi shi ve lu a ior sar sar shi mba we ishima, shi mba eren kwagh a mbagenev ken bem. * (Anz. 29:22) Nenge ase er ngise anmgbian u nomso man u kwase ugen lu a zayol ne kpa i wase ve, ve de ishimanyoon ve gema lun ken bem vea mbagen yô.

Aluer se mba dondon akaawan a Bibilo shi sônon Aôndo ser a na se jijingi na yô, se lu a bem u mimi

David yange lu a ieren i vihin kpishi, nahan a lam dang kpen kpen. Cii man a va fa mimi yô, a shi sha u puun mbagenev shi lamen a mba hen tsombor na sha inja ga. Shighe kar yô, David nenge ér gba u una gema ieren na la sha er una gema eren kwagh ken bem yô. A hen u eren kwagh ken bem nena? A kaa ér, “M hii u dondon akaawan a Bibilo ken uma wam, man kwagh ne na yô, mo man tsombor wam cii se gema nan ayol a ase icivir tsung.”

Rachel di gbenda u yange i yese un la na yô, a nyoon ishima kpishi. A kaa ér, “Hegen je kpa, ka m shi nôngon a ishimanyoon sha ci u yange m vese hen ya u ior nyoon ishima her kpishi yô.” Kpa ka nyi i wase un u hingir bem bem? A kaa ér, “Ka u eren msen shi suur sha Yehova.”

Kwagh u David man Rachel la ka di akav  kpuaa tsô a tesen er ka sea dondo kwaghwan u Aôndo a ne i nger ken Mkaanem nam la shi sea suur sha jijingi na ve a wase se u umen ityamegh ki bem yô. Sha mimi yô, er se lu ken tar u ior ve we tswam kpishi nahan kpa, se fatyô u zuan a bem u una na se lu ken mzough vea icombor yase kua mbagenev mba ve lu Mbakristu a vese imôngo la yô. Yehova taver se ishima je ér se luun ken ‘bem a ior cii.’ (Rom. 12:18) Kpa kwagh a fatyô u lun nahan mimi kpa, man ka mbamtsera mba nyi se ker bem ve se zua a mi?

KER U LUN KEN BEM A MBAGENEV

Ka se pase loho u dedoo, se lôhô mbagenev kpaa ser ve va zua a mtsera ken loho u bem u sha kwagh u Tartor u Aôndo ne. (Yes. 9:6, 7; Mat. 24:14) Kwagh er doo yô, mbagenev kpishi lumun. Sha nahan yô, mba kera nengen ér kwagh hemba ve a hemba je ga, shi ishima kera vihin ve sha akaa a ve nengen a eren hen uharegh vev la ka karen ikyaa inya ga. Kpa hegen ne, mba a ishimaverenkeghen i mimi sha kwagh u mlu u ken hemen, nahan kwagh la ka a mgbegha ve, ve “ker bem, [ve zenda] un ityô kpaa.”—Ps. 34:14.

Nahan kpa, ka ior cii ve lumun loho wase la ga. Hemban je yô, sha hiihii la. (Yoh. 3:19) Nahan je kpa, icighan jijingi u Yehova suen se u pasen ve loho u dedoo ne ken bem man sha icivir kpaa. Sha nahan yô, ka se dondo akaa a Yesu ngise wa sha kwagh u tom ne ken Mateu 10:11-13 la, yange wa kwagh hen ijiir la ér: “Nea nyôr ken ya yô, sugh nen ya la. Aluer ya la una lu a inja yô, bem wen a̱ lu sha a na; man una lu a inja ga yô, bem wen a̱ hide sha a ven.” Ka sea dondo kwaghwan u Yesu la yô, se fatyô u duen hen uya vev a bem wase, shi se fatyô u lun a ishimaveren ser iyange igen yô, se fatyô u wasen or shon.

Shi ka se ker bem zum u se lu eren kwagh a mbahemenev mba gomoti sha icivir yô, aluer mba hendan a loho wase je kpaa. Ikyav i tesen yô, mbahemenev mba gomoti mba tar ugen ken Afrika yange ve venda u nan se ian i maan Ayou a Tartor sha ci u ve soo kwagh wase ga. Yange i tindi anmgbian ugen u vande eren tom mishen ken tar shon yô, ér a za lam a ortom u gomoti u lu ashe a tar la ken tar u Ingila yô, ken gar u London. I soo ér a kure ikyaa ne ken bem. Yange gba u una ôr ortom u gomoti la kwagh u tom u Mbashiada mba Yehova ve eren ken tar u or shon ken bem la. Nahan kwagh shon za kure nena?

Anmgbian la kaa ér: “Yange m za nyer hen ijiir i ngohol mbavannya la, m nengen iyol i kwase u lu ngohol mbavannya wuha la je, m kure ikyaa mer kwase ne lamen zwa u yange m hen ken tar la yô. Nahan m sugh un ken zwa na. Maa a cia iyol, a pinem ér ‘Ka nyi i ve a we heen ne?’ M gema m kaa a na sha icivir mer sarem u nengen a orvesen u a lu ashe a tar na heen ne. Kwase ne maa yila orvesen la sha telefon, nahan or shon due va kohol mo, maa sughum ken zwa ityôô ve la. Se mba ngur lamen yô, a kegh ato a mo zulee; nahan m pase un kwagh u tom u Mbashiada ve eren ken bem la cii m bee.”

Gbenda u anmgbian ne lam a orvesen ne sha icivir, pase un kwagh u tom wase la na yô, kwagh u tom wase wanger or shon shi kera lu kwagh u vihin un ishima ga. Shighe kar yô, gomoti u tar shon maa dugh atabam u wa ér se de maan kwagh ga la kera. Gbenda u kwagh ne za kure ken bem la doo anmgbianev mbara kpishi! Sha mimi yô, ka sea eren kwagh a mbagenev sha icivir yô, kwagh la a va a mbamtsera mba dedoo kpishi, kua bem kpaa.

LU A BEM GBEM SHA WON

Nyian ne, ior mba Yehova mba bem bem ken paradiso u ken jijingi, u a iv a bem la. We kpa u fatyô u seer bem la sha u nôngon kpoghuloo lun a ieren i i lu vegher u ityamegh ki jijingi ne ken a we. U hemban cii yô, a doo Yehova a we shi bem wou una va ngee shi a lu u been mayange ga, ken tar u he u Aôndo la.—2 Pet. 3:13, 14.

^ par. 13 A va time sha ieren i sar sar la ken hemen ken ngeren mba i lu duen a mi sha kwagh u ityamegh ki icighan jijingi u Aôndo ne.