Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Er I Hii Ve Se “[Umen] Atam Kpishi” Yô

Er I Hii Ve Se “[Umen] Atam Kpishi” Yô

“Ka kwagh ne a ne Terem icivir ye, ka u ne ume atam kpishi la, man ne hingir mbahenen Av ye.”—YOHANE 15:8.

ATSAM: 53, 60

1, 2. (a) Shighe u zurum u Yesu una kpe la, ka nyi yange ôr a mbahenen nav? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Er nan ve i doo u se fa ityôkyaa i i ne ve se pasen kwagh la? (c) Ka nyi se lu timen sha mi?

TUGH mbu kpernan i wua Yesu la, a lam vea mbaapostoli nav shighe gôgônan. A pase ve ér ve doo un ishima tsung, shi a ôr ve injakwagh i sha kwagh u kon u wain, i yange se time sha mi ken ngeren u hiihii la. Ken injakwagh la, Yesu taver mbahenen nav ishima ér ve za hemen u “[umen] atam kpishi,” ve pasen loho u Tartor a ishimawan.—Yoh. 15:8.

2 Nahan kpa, Yesu ôr mbahenen nav kwagh u i gbe u vea er tsô ga, kpa shi a ôr ve ityôkyaa i i ne ve i doo u vea er kwagh shon la kpaa. A ôr ve atôakyaa a a ne ve i gbe u vea er tom u pasen kwagh la yô. Er nan i doo u se tôv sha atôakyaa nee? Aluer se fa ityôkyaa i i ne ve i gbe u se za hemen u pasen kwagh la wang yô, kwagh la una mgbegha se u wan ishima eren tom wase u u lu “mpase hen akuraior cii” ne. (Mat. 24:13, 14) Nahan se lu timen sha atôakyaa anyiin a ken Bibilo a a ne ve se pasen kwagh la ken ngeren ne; shi se time sha uiyua unyiin mba Yehova a ne se mba vea wase se u wan ishima, umen atam yô.

 KA SE NA YEHOVA ICIVIR

3. (a) Ka ityôkyaa i nyi se zough a mi ken Yohane 15:8, i i ne se pasen kwagh? (b) Atam a ken injakwagh i Yesu la tile sha ityough ki nyi, man er nan kwagh ne a zough voughlo?

3 Ityôkyaa i tamen i se eren tom u pasen kwagh la yô ka u nan Yehova icivir shi tseghan iti na hen uumace. (Ôr Yohane 15:18.) Umbur wer Yesu tôô Ter na Yehova, kar sha orshiren, shin orsule u kahan sule ikyon. Yesu tôô iyol na kar sha kon u wain, shin itine wain. Mbahenen nav di a tôô ve a kar sha agbaa. (Yoh. 15:5) Sha nahan yô, atam a ikyon a ken injakwagh ne la, ka atam a Tartor a mbahenen mba Yesu vea ume, shin tom u pasen kwagh u vea lu eren la. Yesu kaa a mbaapostoli nav ér: “Ka kwagh ne a ne Terem icivir ye, ka u ne ume atam kpishi la.” Er kon u wain ka ua ume atam a dedoo ve orsule a zua a icivir nahan, kape ka sea pase loho u Tartor ne sha afatyô wase cii ve, Yehova kpa a zua a icivir shin iwuese je la.—Mat. 25:20-23.

4. (a) Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u tseghan iti i Aôndo? (b) Er u lu a ian i tseghan iti i Aôndo ne, ka u ken ishima nena?

4 Tom wase u pasen kwagh la ka u tsegha iti i Yehova sha nyi gbenda? Se fatyô u seer tseghan iti i Aôndo hemban er i vande lun la ga. Vande ngin icighan, shin ngi wang, kwagh shi shami ga. Kpa shi nenge ase kwagh u profeti Yesaia yange ôr ne, ér: ‘TER u akum a Sha ka Un, tsegha nen Un ye.’ (Yes. 8:13) Gbenda môm u se tsegha iti i Aôndo yô, ka u fan ér ngi kposo a ati agen cii, shi wasen mbagenev kpa ve fa ér ka icighan iti. (Mat. 6:9) Ikyav i tesen yô, ka sea pasen ior aeren a Yehova a doon tsung kua kwagh u a we ishima u eren sha ci u uumace, u una gema ga la yô, se paase iti i Aôndo iyol sha aie u Satan wa un iyol la. (Gen. 3:1-5) Shi ka sea nôngo sha afatyô wase cii sea wase mba hen haregh wase u nengen er Yehova a kom “u ngohol iengem man icivir man agee” yô, se tsegha iti i Aôndo. (Mpa. 4:11) Anmgbian ugen u a er tom Pania i kom anyom 16 yô, iti na ér Rune, a kaa ér: “Doom kpishi er m lu a ian i eren shiada sha ci u un u a gbe tar cii la yô. Kwagh ne ka a na i sarem u zan hemen u pasen kwagh.”

YEHOVA MAN WAN NA DOO SE ISHIMA

5. (a) Ka ityôkyaa i nyi se zough a mi ken Yohane 15:9, 10 i zan hemen u pasen kwagh? (b) Yesu yange tese er i gbe hange hange u se lu a ishimawan la nena?

5 Ôr Yohane 15:9, 10. Ityôkyaa igen i se pasen loho u dedoo u Tartor yô, Yehova man wan na Yesu doo se ishima tsung. (Mar. 12:30; Yoh. 14:15) Yesu yange kaa a mbahenen nav ér ve lu ken dooshima na tsô ga, kpa ér ve ‘luun ken dooshima na.’ Sha ci u nyi? Sha ci u saa se lu a ishimawan ve se fatyô u zan hemen u lun mbahenen mba Yesu ye. Yesu yange pase er i gbe hange hange u se lu a ishimawan la sha u ôron kwagh teren ishember i “luun” la kwa kimbir kimbir sha igbenda kposo kposo er i nger ken Yohane 15:4-10 nahan.

6. Se tese ser se soo u zan hemen u lun ken dooshima u Kristu nena?

6 Ka nyi se er ve se tese ér se mba ken dooshima u Kristu shi se soo ser a lumun a vese? Gba u se kuran atindi a na. U ngeen kwagh ga yô, Yesu kaa a vese ér, ‘Ungwan nen imo yam.’ Kpa u ngu wer Yesu kaa ér se er kwagh u un iyol na un er ga ze; gadia a kaa ér: “Er Mo kpaa M we atindi a Terem iko, man M luun ken dooshima Na nahan.” Yesu ver se ikyav.—Yoh. 13:15.

7. U ungwan kwagh la zua vea dooshima nena?

7 Yesu yange pase er u ungwan kwagh la a zough vea dooshima yô. Yange kaa a mbaapostoli nav ér: “Or u nan lu a atindi Am, man nan we a iko kpaa yô, ka nan je, M doo nan ishima ye.” (Yoh. 14:21) Heela tseegh ga, aluer se mba eren sha tindi u Yesu wa se ér se za pase kwagh la yô, se kpa se lu tesen  ser Aôndo doo se ishima sha ci u hanma tindi u Yesu cii ka a zua sha mnenge u Ter na. (Mat. 17:5; Yoh. 8:28) Ka sea tesen ser Yehova man Yesu doo se ishima nahan yô, ve kpa ve lumun se u lun ken dooshima ve.

KA SE TA IOR ICIN

8, 9. (a) Ka ityôkyaa igen i nyi i ne ve se pasen kwagh? (b) Doo u mkaanem ma Yehova ma i nger ken Esekiel 3:18, 19 man 18:23 la, ma a mgbegha se u pasen kwagh sha ci u nyi?

8 Ityôkyaa igen kpa ngi i i ne ve se ze hemen u pasen kwagh yô. Ka se pasen kwagh sha u tan ior icin. Bibilo ôr kwagh u Noa ér lu “yôôn kwagh u perapera.” (Ôr 2 Peteru 2:5.) Ikyav tese ér tom na u pasen kwagh la wa u tan ior icin ér mtim sôôn van. Er nan ve se kaa nahana? Nenge ase kwagh u Yesu ôr ne, ér: ‘Gadia er sha ayange a mngerem ma deemee lu a va ga la ve lu yan akaa, man akaa, eren kasev, nan kasev ken unoo zan zan ar sha iyange i Noa kar nyôr ken tso la, kpa ve fa ga zan zan mngerem ma deemee va, va kuwa a ve cii la yô, kape m-ande u Wan u or kpaa una lu la.’ (Mat. 24:38, 39) Er ior lumun u keghen ato ga nahan kpa, Noa za hemen u yôôn loho u icintan u Aôndo kaa ér a yôô la.

9 Nyian ne, se mba pasen loho u Tartor sha er se wase ior ve hen ve fa kwagh u Aôndo a we ishima u eren sha ci u uumace yô. Ka i sar se kpishi u ior ma ve ungwa loho ne shi ma ve “zough a uma,” er Yehova kpa i sar un nahan. (Esek. 18:23) Shi ka sea pasen kwagh sha uya uya man ken igbar yô, se taan ior icin ser, Tartor u Aôndo ngu van, ua va tim botar ne.—Esek. 3:18, 19; Dan. 2:44; Mpa. 14:6, 7.

MBAWANNDOR A VESE DOO SE ISHIMA

10. (a) Ka ityôkyaa i se pasen kwagh i nyi i er ken Mateu 22:39? (b) Pase er Paulu man Shila wase orkuran gaadi ken Filipi yô.

10 Ityôkyaa igen kpa ngi i i ne ve se ze hemen u eren tom wase u pasen kwagh la yô. Se mba pasen kwagh sha ci u ior mba ve we ndor a vese doo se ishima. (Mat. 22:39) Dooshima la ka a mgbegha se u eren tom ne a ishimawan. Ka se fa je ser, alaghga shighe u mbamlu vev ve va gem yô, ve kpa vea fatyô u geman inja. Nenge ase kwagh u yange er apostoli Paulu vea ikyartom na Shila ne. Mbaahendanev yange ve kôr ve ken gar u Filipi ve za wuhe ken gaadi. Tugh mbu il ka gbe ken atô yô, tartenger tsung, nahan imaagh ki gaadi la kpa tenger je ihinda na bugh cica cii. Orkurangaadi la hen ér mba i wuhe ve cii yevese, tsô a soo u wuan iyol na. Kpa Paulu genger imo kaa ér: “De vihin iyol you ga.” Tsô orkurangaadi u ishima za un iyol yum la pine ér: “Me er nan man me wara?” Ve kaa a na ér: “Gba nan Ter Yesu jighjigh, tsô ú war.”—Aer. 16:25-34.

Yehova man Yesu man mbawanndor a vese doo se ishima, nahan kwagh la ka a mgbegha se u pasen kwagh (Nenge ikyumhiange i sha 5, 10)

11, 12. (a) Kwagh u er orkurangaadi la zua sha tom wase u pasen kwagh nena? (b) Se soo u zan hemen u pasen kwagh sha ci u nyi?

11 Kwagh u er orkurangaadi la zua sha tom wase u pasen kwagh la nena? Fa wer, ka er yange tar tenger kar kera nahan cii ve orkuran gaadi la gema ishima shi ker iwasen ye. Nahan nyian kpa kape i lu je la. Ior mbagenev kwagh gba ve a loho u Bibilo ga, kpa ashighe agen kwagh ka una va er ve u a tenger a ve yô, ve hingir u geman ishima shi  keren iwasen er orkuran gaadi la nahan. Ikyav i tesen yô, alaghga mbagenev hen haregh wase mba ve er tom anyom kpishi yô, i va de ve tom kpoo, nahan kunda ve iyol. Mbagenev di, alaghga ve sember paven ivaa, nahan ishima gba ve awambe. Shi mbagenev di, alaghga i za zua ve a angev mbu vesen ken iyouci, shin or u doon ve ishima saa ku, nahan ishima vihi ve pev. Zum u akaa ne nahan a er or yô, ishima ka i za nan iyol tsung, alaghga nana hii u pinen mbampin mba ngise kwagh gbaan nan sha mi ga yô. Alaghga nana hii u pinen ityôkyaa i se lu uma jim yô. Nana pine a ishima ér, ‘Me er nan man me wara?’ Zum u se zough a ve yô, alaghga a sar ve u ungwan loho wase u u ne ishimaverenkeghen la, man adooga a lu hiin ve je la.

12 Sha nahan yô, aluer se za hemen u eren tom wase u pasen kwagh ne sha gbashima yô, se fatyô u zuan a ior, surun ve ishima hen shighe u alaghga vea soo u keghen ato a loho wase la. (Yes. 61:1) Anmgbian u kwase u a er pania i kom anyom 38, i yer iti na ér Charlotte yô kaa ér, “Ior vôr a uma nyian. Doo u vea ungwa loho u dedoo.” Nenge ase kwagh u anmgbian u kwase ugen u a er pania i kom anyom 34, i yer iti na ér Ejvor la, a ôr ne. A kaa ér: “Ishima za ior iyol nyian kpishi, nahan ve ure. Mimi je m soo u wasen ve. Ka kwagh la a mgbegham m pasen kwagh ye.” Sha mimi yô, mbawanndor a vese doo se ishima; nahan ka ityôkyaa i vesen igen i i ne ve se ze hemen u pasen kwagh je la.

UIYUA MBA VE WASEN SE U WAN ISHIMA LA

13, 14. (a) Ka iyua i nyi i ôr kwagh u i ken Yohane 15:11? (b) Iember i Yesu la ia hingir i yase nena? (c) Iember ka i wase se ken tom u pasen kwagh nena?

13 Tugh mbu kpernan i wua Yesu la, a ôr mbaapostoli nav kwagh u uiyua mba vea wase ve u wan ishima, zan hemen u umen atam kpaa. Uiyua mba shon ka nyi? Man ka ve wase se nena?

14 Iyua i iember. Aluer se ungwa imo i Yesu, se lumun u eren tom u pasen kwagh yô, tom la ua hingir se ikyava? Ei he! Yesu yange ôron injakwagh i kon u wain la been yô, a kaa ér, se mbapasen kwagh u Tartor se zua a iember. (Ôr Yohane 15:11.) A kaa jighilii ér, iember na ia hingir i yase. Nena yô? Er i vande ôron nahan, Yesu tôô iyol na kar sha kon u wain, mbahenen nav di a kar ve sha agbaa. Ka ken kon shin itine agbaa a zough a iwasen ye. Agbaa a sha itinekon ka a zuan a mngerem man mshiam ken kon shon. Nahan se kpa aluer se za hemen u eren kwagh ken mzough vea Kristu shi se mba dondon un ijime yô, se zua a iember i un kpa a zough a mi sha u eren ishima i Ter na la. (Yoh. 4:34; 17:13; 1 Pet. 2:21) Nenge ase kwagh u anmgbian u kwase Hanne, u a er pania i hembe anyom 40 yô a ôr ne. A kaa ér: “Iember i ka mea due kwaghpasen a za hide ve m zua a mi la, ka i mgbegham u zan hemen u civir Yehova.” Sha mimi yô, iember i ka se zua a mi kpishi la ka i na se agee a zan hemen a tom kwaghpasen hen haregh u ior ve keghen ato ga je kpaa.—Mat. 5:10-12.

15. (a) Ka iyua i nyi Yohane 14:27 a ôr kwagh u i? (b) Bem ka a wase se, se za hemen u umen atam nena?

15 Iyua i bem. (Ôr Yohane 14:27.) Aikighe u kpernan i wua Yesu la, a kaa a mbahenen nav ér: ‘M ngu nan ne bem Wam.’ Iyua i bem la ka i wase se u umen atam nena? Ka sea za hemen u wan ishima pasen kwagh yô, se zua a bem, sha ci u se fa er se ne i saan Yehova man Yesu iyol yô. (Ps. 149:4; Rom. 5:3, 4; Kol. 3:15) Anmgbian ugen u a er pania i kom anyom 45 yô, iti na ér Ulf. A kaa ér: “Tom u pasen kwagh ne ka u na m vôr, kpa m gema m zua a mkom u mimi shi uma hemba ngun mo a inja.” Doo se  kpishi er i ne se bem u been mayange ga la nahan.

16. (a) Ka iyua i nyi i ôr kwagh u i ken Yohane 15:15? (b) Yange lu u mbaapostoli vea za hemen u lun azende a Yesu nena?

16 Iyua i yan ijende a Yesu. Yesu kaan ér sar un u mbaapostoli nav ve zua a iember kpishi shin iember ve “ i̱ hôm kpaa” yô, a ôr ve er i doo u vea tesen dooshima u tangen iyol ga la yô. (Yoh. 15:11-13) U dondon yô, a akaa a ve ér: “M yila ne Mer, akar.” U lun ijende i Yesu ka iyua i doon tsung je! Kpa ka nyi yange gba u mbaapostoli vea er ve vea za hemen u lun azende a Yesu? Yange gba u vea ‘za, a za ume atam.’ (Ôr Yohane 15:14-16.) Yesu yange vande kaan a mbaapostoli nav anyom ahar ken ijime nahan, ér: ‘Za, za ôr nen kwaghaôndo, kaan nen ner: Tartor u Sha mgbôghom ve.’ (Mat. 10:7) Sha nahan yô, tugh mbu masetyô mbu mase lun a ve la, a taver ve asema ér ve za hemen u eren tom ne a ishimawan. (Mat. 24:13; Mar. 3:14) Lu zange u kuran tindi u Yesu ne ga, kpa aluer ve za hemen u lun azende a na yô, vea kôrcio sha ci u iyua igen ia wase ve.

17, 18. (a) Ka iyua i nyi i ôr kwagh u i ken Yohane 15:16? (b) Iyua ne yange i wase mbahenen mba Yesu nena? (c) Ka uiyua mba nyi ve taver se nyiana?

17 Iyua i Aôndo ungwan mbamsen asev. Yesu yange kaa ér: “Nyi ityôkwagh i ne sôn Ter ken iti Yam yô, Una er ne i.” (Yoh. 15:16) Ityendezwa ne yange i a taver mbaapostoli ishima kpishi je! * Er ve kav kwagh shon tsembelee ga nahan kpa, lu u ica a gba ga je, Orhemen ve una kure tom na hen tar ne, una hide a yem, kpa lu u una gba undun ve a kwagh u wasen ve shio ga. Yehova yange kegh a kegh iyol u ungwan mbamsen vev, nan ve nyityô iwasen i ve sôn un cii sha er vea er tom u pasen loho u Tartor u i kaa ér ve er la yô. Man yange ica kera gba ga je ve nenge er Yehova ungwa mbamsen mba ve er ér a wase ve la yô.—Aer. 4:29, 31.

Se mba a vangertiôr ser Yehova ka a ungwa mbamsen asev, shighe u se sôn un ser a wase se yô (Nenge ikyumhiange i sha  18)

18 Nyian kpa kape i lu je la. Ka sea wa ishima sea pasen kwagh yô, se lu azende a Yesu. Heela tseegh ga, se fatyô u lun a vangertiôr ser, Yehova kegh a kegh iyol u ungwan mbamsen asev, wasen se shighe u se tagher a mtaver ken tom wase u pasen loho u dedoo u Tartor la. (Fil. 4:13) Doo se kpishi er Yehova a ongo mbamsen asev shi se ye ijende a Yesu yô. Uiyua mba Yehova a ne se mban na se tahav mbu zan hemen u umen atam.—Yak. 1:17.

19. (a) Er nan ve se ze hemen u pasen kwagh here? (b) Ka nyi ia wase se u eren tom u Aôndo a ne se la kurene?

19 Er se hen ken ngeren ne nahan, se mba pasen kwagh sha u nan Yehova icivir shi tseghan iti na, shi tesen ser Yehova man Yesu doo se ishima, shi ka se er tom ne sha u tan ior icin shi tesen ser mbawanndor a vese doo se ishima. Shi se hen kwagh u uiyua unyiin mba vea wase se u eren tom u Aôndo ne kuren yô. Ka iyua i iember man bem man i yan ijende vea Yesu man iyua i Aôndo ungwan mbamsen asev la. Saan Yehova iyol kpishi u nengen er se lu nôngon kpoghuloo ser se za hemen u ‘umen atam kpishi’ yô.

^ par. 17 Zum u Yesu lu lamen a mbaapostoli nav la, a ôr a ve kwa kimbir kimbir ér Yehova una ungwa mbamsen vev.—Yoh. 14:13; 15:7, 16; 16:23.