Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 14

Sé Sue Gomoti u Aôndo Tseegh, A Lu Ugen Ga

Sé Sue Gomoti u Aôndo Tseegh, A Lu Ugen Ga

KWAGH U I TIM SHA MI KEN ITYOUGH KIN YÔ

Ior mba Aôndo za hemen u lun ior i tar ne ga sha ci u ve sue Tartor na sha mimi

1, 2. (a) Ka kwaghôron u Yesu u nyi Mbakristu mba mimi ve lu dondon zan zan nyiana? (b) Mbaihyomov asev nôngo ér vea hemba se nena, man kwagh ne za nena?

YESU yange tile sha ishigh ki Pilatu, u lu orjir u tamen u ikyurior i Mbayuda u lu a tahav kpishi la, ôr kwagh ugen u mbadondon Un mba mimi mba sha ayange ne kpa ve lu dondon yô. A kaa ér, “Tartor Wam ka u shin tar ne ga. Tartor Wam ua lu u shin tar ne yô, mbayev Av ma ve nenge ityav sha u i̱ de nem sha ikyev i Mbayuda ga yô; kpa hegen yô, tartor Wam ka u heen ga.” (Yoh. 18:36) Pilatu na zwa i wua Yesu, kpa mhembe ve la za ica ga. I nder Yesu shin ku. Ator a Tartor u Mbaroma u u hemba tahav sha tar cii la nôngo ér aa tim mbadondon Kristu, kpa ve kan shio. Mbakristu samber a loho u Tartor ne tser tar cii sha ayange a mbaapostoli la.—Kol. 1:23.

2 Yange mba veren Tartor u Aôndo sha ken inyom i 1914 la yô, ityar i lun a ushoja mba hemban tahav sha tar cii, nôngo ér ia tim ior mba Aôndo vindi vindi. Kpa tar môm kôrcio ga. Ugomoti kua iniongo i patii kpishi nôngo ér vea kighir se, se kohol ve ken inium i ve lu nôngon la. Kpa ve fatyô u van a mpav hen atô wase ga. Nyian ne, mba Tartor la u lu hemen ve la nôngo u lun ken hanma tar sha won cii. Er se lu ken ityar kposo kposo nahan kpa, se mba ken mzough u mimi u anmgbianev sha won cii, se mba we ave sha akaa a patii a ior i tar ne cuku ga. Mzough wase la ka ikyav i tseer tseer i tesen ér Tartor u Aôndo ngu hemen, shi Tor Yesu Kristu ngu hemen ior nav mba ve lu suen hemen na la, wanger ve shi kuran ve kpaa. Nenge er a er kwagh ne yô, shi nenge er ajir a a wase se se hembe la a taver jighjigh wase u nan, er se ze hemen u lun “ior i tar ne ga” la yô.—Yoh. 17:14.

Ikyaa Igen Va Hingir Kwagh u Vesen

3, 4. (a) Ka akaa a nyi yange er sha shighe u i ver Tartor sha laa? (b) Ior mba Aôndo yange ve kav inja i u palegh iyol sha kwagh u patii la wang sha hiihii laa? Ta iwanger.

3 Yange mba veren Tartor u Aôndo kera yô, ityav maa gba sha, nahan i daa Satan i gbihi shin tar. (Ôr Mpase 12:7-10, 12.) Shi i nôngo ityav shin tar mbi mbi kar jighjigh u ior mba Aôndo yô. Yange ve kange ishima ér vea dondo ikyav i Yesu, nahan vea lu ior i tar ne ga. Kpa sha hiihii la, ve kav kwagh u gba u vea er sha u palegh iyol sha akaa a patii la wang ga.

4 U tesen ikyav yô, Tihi u sha 4 u takerada u Millennial  Dawn, * ú i gber ken inyom i 1904 la, taver Mbakristu asema ér ve de nenge ityav ga. Nahan kpa, u kaa ér aluer i kighir Orkristu nan nyôr shoja yô, nana nôngo sha er a na nan ityom igen yô, i de lu u kôron gbuuka nôngon ityav ga. Kpa aluer gba sha mi ga, hingir u nana za ityav yô, nana nôngo sha afatyô u nan cii nana de woo or ga. Zum u anmgbian Herbert Senior, u ken tar u Ingila, u i er un batisema ken inyom i 1905, lu lamen sha kwagh u za hemen hen shighe la yô, a kaa ér: “Yange anmgbianev hingir ta ta ta, kera fa kwagh u vea er ga, shi kwaghwan tsô kpa lu u pasen anmgbianev wang ér vea fatyô u nyôron shoja kpa eren ityom igen, a u kôron gbuuka shio shin nyôron shoja ga kuaa ze.”

5. Iyoukura i Setemba 1, inyom i 1915 la, yange i hii u nyôôso mkav wase nena?

5 Nahan cii kpa, Iyoukura i Setemba 1, 1915 la va hii u nyôôso mkav wase sha ikyaa ne. Iyoukura la gbe ôron kwagh sha kwagh u yange i na ian sha mi ken takerada u Studies in the Scriptures la yô, i̱ kaa ér: “Se lu henen ser aluer or nyôr shoja ér nana eren ityom igen tseegh, nana zaan ityav ga nahan, a lu shami-o, shin a lu shami ga-o?” Kpa aluer i gema i soo u wuan Orkristu ér nan venda u huan kaki u shojaa shin kôron gbuuka di ye? Ngeren la kaa ér: “U i ta u gbuuka sha ci u ú ta ikyaa a Wantor u Bem shi u venda u hemban Un ato la, vea u i za ta u gbuuka shighe u ú lu eren utor mba tar ne tom, man alaghga je yô, suen ve, kera dondon atesen a Tor wase u Sha la ga yô, ka han i hembe doonoo? Ken ikyu i ihiar ne yô, guda u hiihii la; de i wua u sha ci u jighjigh u ú ne Tor wase u Sha la.” Er ngeren ne ôr mkaanem mara var var nahan kpa, a mase kuren ér: “Se mba kaan ser ior ve kende iyol ve i wua ve ga, ka di mhen tsô se dugh a mi ye.”

6. Ikyav i Anmgbian Herbert Senior la tese u nyi?

6 Yange anmgbianev mbagenev mase kaven wang ér, ka sha mi u nyôron shoja ga, nahan ve kange ishima ér a lu nyityôkwagh cii kpa, i gba eren ve tsô. Herbert Senior, u se vande ôron mkaanem nam la, kaa ér: “Mo yô, yange m nenge tom u dughun agbo shin tso [u kôron gbuuka ga] la kaham a u wan a ken ugbuuka keren la ga.” (Luka 16:10) Er Anmgbian Senior venda u nyôron shoja sha ci u imoshima na yô, i wuhe un. Yange Anmgbian Senior kua anmgbianev mbagenev unyiin lu ken iorov 16 mba i wuhe ve ér ve venda u nyôron shoja sha ci u imoshima ve la; mbagenev ker lu ior mba ken iniongo i kwaghaôndo igen. Ve mba 16 mban cii i wuhe ve ken tar u Ingila, ve hila lu ken purusu u i yilan ér Richmond la, shighe kar yô, i gema yilan ve ér Richmond 16. Sha shighe ugen la, i due a Hebert kua mbagenev mba i wuhe ve la myer, i yem a ve ken tar u France shin tso, i za ver ve ken hemen ape ityav hemba taver la. Er ve lu ken tar u France la, i kure ve ijir gba u a wua ve. I wa Senior kua mbagenev sha nongo gba u shoja a ta ve a wua, nahan kpa, i kera wua ve ga. I gema i pande mtsaha ve la, hingir u vea tsa ken purusu anyom pue.

“Kwagh ne wasem m kav er i gbe u ior mba Aôndo vea doo a ior cii, shighe u i lu nôngon ityav je kpaa yô.”—Simon Kraker (Nenge ikyumihiange i sha 7 la)

7. Shighe u Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar pev la, lu nyi ior mba Aôndo mase kavena?

7 Shighe u Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar pev la, ior mba Yehova kav kwagh u tilen paleghaa la, shi ve kav kwagh u gba u vea er sha u dondon ikyav i Yesu la wang. (Mat. 26:51-53; Yoh.  17:14-16; 1 Pet. 2:21) U tesen ikyav yô, Iyoukura i Novemba 1, 1939 la yange due a ngeren sha ikyaa i vesen igen, lu a itinekwagh ér “Neutrality” (U Tilen Paleghaa). Ngeren la kaa ér: “Tindi u i gbe u ior mba ve lu ken ikyuryan i Yehova vea kura yô, ka u tilen paleghaa, wan ave sha inium i ityar i lu nôngon la ga.” Anmgbian Simon Kraker, u ken masejime va er tom ken afishi a shin itine a ken Brooklyn, ken New York la, ôr kwagh u ngeren u Iyoukura ne ér: “Kwagh ne wasem m kav er i gbe u ior mba Aôndo vea doo a ior cii, shighe u i lu nôngon ityav je kpaa yô.” Yange i na kwaghyan u ken jijingi la sha shighe vough, shi wase ior mba Aôndo u wan agoyol keghen ahendan a yange gba je, ve lu a vande tagher a mi sha ikyaa i suen Tartor sha mimi la ga yô.

Ahendan a Lun Er “Ifi” Nahan Mough a Ve

8, 9. Kwaghôron u profeti u apostoli Yohane la yange kure sha mi nena?

8 Apostoli Yohane yange tsengaôron ér a veren Tartor la sha ken inyom i 1914 kera yô, Satan Diabolo u a lu darakon la, una suwa mngerem ma sha injakwagh ken zwa na sha u ma tim mba ve suen Tartor u Aôndo la. * (Ôr Mpase 12:9, 15.) Kwaghôron u profeti u Yohane ne yange va kure nena? Hii ken kwavanyom u 1920 la je, ior mba Aôndo tagher a ahendan je doo ga. Yange i wuhe Anmgbian Kraker ken purusu ér a ta ikyaa a Tartor  u Aôndo yum, vough er anmgbianev kpishi mba ve lu ken veghertar u North Amerika, shighe u i lu nôngon ityav mbi tar cii mbi sha uhar mbira kpa, i wuhe ve nahan. Jighilii yô, shighe u i lu nôngon ityav la, Mbashiada mba Yehova hemba iyenge ken ior mba i wuhe ve ken upurusu mba gomoti u tar u Amerika, ér ve venda u nôngon ityav, sha ci u kwaghaôndo ve nenge ityav ga yum la.

9 Diabolo kua mbatomov nav yange ve kange ishima ér, saa vea vihi mtil sha mimi u mba ve suur sha Tartor u Aôndo la cii, vea lu han han kpaa. Hii ken veghertar u Afrika, due ken Yuropa man ken tar u Amerika cii, i shi zan a ve ken koti man sha ishigh ki mba tsuan kwagh u a er a mbakwarev yô. Er ve kange ishima ér vea za hemen u kemen iyol sha kwagh u utya yô, i̱ wuhe ve ken upurusu shi i gbidye ve, shi mbagenev je yô, i gba ve awan. Yange i er ior mba Aôndo ican ken tar u Jamani tsung sha ci ve venda u civir Hitler shin nôngon ityav yum. Yange i wuhe anmgbianev mba nomso man mba kasev mba kuman er 6,000 nahan, ken afo a mbakwarev shighe u Mbanazi lu hemen la, shi mba hemban iyenge er 1,600 mba ve lu marnya u tar u Jamani kua mba ken ityar igen yô, kpe sha ave a ior mba ve lu eren ve ican la. Nahan kpa, mayange Diabolo fatyô u eren ior mba Aôndo kwaghbo u una hungwa a ve gbem sha won ga.—Mar. 8:34, 35.

“Tar” Mena “Ifi” La

10. Ishember i “tar” la tile sha ityough ki nyi, man “tar” shon wase ior mba Aôndo nena?

10 Kwaghôron u profeti u apostoli Yohane nger la pase ér “tar,” ka avegher a gomoti a a hembe eren kwagh sha tindi je la, ua mena “ifi,” ka ahendan je la, sha ci u iwasen i ior mba Aôndo. Vegher u kwaghôron u profeti ne kure nena? Hii shighe u Ityav mbi Tar Cii mbi sha Uhar mbira bee la je, ashighe kpishi “tar” ka u ôr kwagh u ta ikyaa a mbajighjigh mba ve lu suen Tartor u Mesiya la. (Ôr Mpase 12:16.) U tesen ikyav yô, mbaatejir mba tamen kposo kposo lumun ér Mbashiada mba Yehova mba a ian i vendan tom shojaa, shi vendan u eren uiniongo mba civir tar la. De se hii nengen ajir a vesen agen, a sha kwagh u kighir ior ér ve nyôr shoja, a Yehova a wase ior nav ve hembe yô.—Ps. 68:20.

11, 12. Ka ikyaa i nyi Anmgbian Sicurella man Anmgbian Thlimmenos yange ve tagher a mini, man ikyaa shon za kure nena?

11 Tar u Amerika. Nenge a ase kwagh u orgen u i yilan un ér Anthony Sicurella la. Mbamaren nav lu Mbashiada mba Yehova. I mar ve ataratar. A er batisema shighe u lu anyom 15 la. Nyer anyom 21 yô, za nger iti hen gbaatom u tsuan ior mba vea nyôr shoja yô, gema pase gbaatom la ér un ngu or u pasen kwaghaôndo. Anyom nga kar ahar yô, ken inyom i 1950 la, a hide a nger takerada ér i wa un iti ken ior mba ve vende shoja sha ci u imoshima ve la. Shin er gbaatom u gomoti u tar u Amerika u tôvon sha kwagh u mbaaferev la nenge a kwaghbo ga nahan kpa, gbaatom u gomoti u tar la, u a nengen sha kwagh u ajirigh la di venda ér kwagh u Sicurella kaa la ka mimi ga. Mba er ijir i Anmgbian Sicurella ne acin imôngo yô, Atejir u Tamen u tar u  Amerika mase teman ijir sha kwagh shon maa venda ijir i koti vande kuren la, gema ta ikyaa a Anmgbian Sicurella. Ijir ne maa hingir kwagh u tilen sha mi kuren ajir a marnya mba tar u Amerika mba ve venda tom shojaa sha ci u imo ve i ken ishima la.

12 Tar u Grika. Ken inyom i 1983 la, i wuhe anmgbian Iakovos Thlimmenos ken purusu ér i kaa ér a hua yonofum i shojaa yô, a venda. Mba dughun un ken purusu yô, a wa takerada ér i na un ian i eren tom u nengen sha inyar, kpa i venda, sha ci u i nenge ér ngise er ifer yum. Iakovos maa za wa ijir ken koti, kpa ijir ngi hembe un ken ukoti mba ken tar u Grika yô, yem a ikyaa ne ken Atejir u Yuropa u̱ Nan Or Ian i Eren Kwagh sha Ishima i Nan (u i yer kôvôra ér ECHR) la. Ken inyom i 2000 la, Aterjir ne tsua ujôôji mba vesen 17, ve kure ijir ne, ve na Iakovos ishô. Kwagh ne maa tese ér, u ôron ijir sha msange la ka shami ga. Cii man ijir ne yô, i nger kwagh u anmgbianev mba ken Grika mba hemban 3,500 nahan shin inya ér ve er afer, sha ci u purusu u ve nyôr sha ikyaa i ve venda u nyôron shoja la. Mba kur ijir ne sha mimi nahan yô, gomoti u tar u Grika wa tindi ér i wua akaa a i nger sha ityough ki anmgbianev mbara ér ve er afer la cica cii, i wanger kwagh ve. Heela tseegh ga, yange i hide i nyôôso Atindi a tar u Grika, nahan i seer taver tindi u tar la wa anyom a karen ken ijime kpuaa, ér ior i tar u Grika cii mba a ian i tsuan tom u ve soo la.

“Cii man m nyôr ken koti yô, m er msen kpoghuloo, nahan Yehova wasem ishima i kera lum lenge lenge ga.”—Ivailo Stefanov (Nenge ikyumihiange i sha 13 la)

13, 14. Ka nyi se fatyô u henen ken ijir i Anmgbian Stefanov man i Bayatyan laa?

13 Tar u Bulgaria. Ken inyom i 1994, shighe u Anmgbian Ivailo Stefanov lu anyom 19 la, i kaa na ér a nyôr shoja. Kpa venda u nyôron shoja shin eren ma tom u ushoja ve lu ityough sha mi yô. Kwagh ne na yô, gba u una za purusu inyom i môm man iwer ataratar. Nahan a za wa apii, gadia lu a ian i vendan tom shojaa sha ci u imoshima na. Ken masejime yô, i yem a ijir ne ken atejir u ECHR la. Kpa ken inyom i 2001 la, cii man Atejir ne a tema ijir ne yô, gomoti u tar u Bulgaria kure ikyaa la vea Anmgbian Stefanov ken bem. Lu un tseegh gomoti u tar u Bulgaria de un sha ikyaa i shojaa la ga, ior i tar u Bulgeria mba ve soo tom shojaa ga la kpa i de ve nahala. *

14 Tar u Armenia. Ken inyom i 2001 la, Vahan Bayatyan iv anyom a or yange nan lu ve i gba u nana nyôr shoja keng la. * Yange venda ér una er tom shojaa ga sha ci u imoshima na. Nahan kpa, ukoti mba ken tar na cii ta ikyaa a na ga. Ken uwer u Setemba 2002 la, i wuhe un ér a tsa ken purusu anyom ahar man tiôn, kpa tse ker iwer pue man tiôn yô, i dugh un kera. Mba dughun un yô, a za wa apii ken atejir u ECHR la, Atejir ne maa tema ijir shon. Nahan kpa, sha iyange i Oktoba 27, 2009 la, atejir la kure ijir shon na un ibo. Lu inja er ijir ne gema va anmgbianev asev mba ken tar u Armenia, mba ve kpa ve tagher a ikyaa ne la, a zayol nahan. Nahan kpa, ujôôji mba vesen mba Atejir u EHCR ne hide nenge sha ijir shon. Sha iyange i Julai 7, 2011 la, Atejir ne kure ijir la, na Anmgbian Bayatyan ishô. Lu kwa u hiihii u atejir u ECHR ne nenge ér mba ve vende tom shojaa sha ci  u atesen a kwaghaôndo ve yô, gba u a wa kwagh ve ikyo, sha ci u tindi na hanma or ian i henen kwagh u nan soo, shi eren kwagh u imoshima i nan i tese la, man kwaghaôndo u nan soo la, je ne. Ijir la yange i na yô, i wa ian i Mbashiada mba Yehova ve lu a mi i eren kwagh u ve soo la ikyo, kua ian i ior umiliôn uderi imôngo mba ken ityar i i lu ken Mzough u Ityar i Yuropa la kpaa. *

ECHR kure ijir na anmgbianev mba ken tar u Armenia isho, nahan ve due purusu.

Ikyaa i Uiniongo Mba I Eren sha u Civir Tar La

15. Er nan ve ior mba Yehova ve vendan u eren uiniongo mba civir tara?

15 Ior mba Yehova za hemen u suen Tartor u Mesiya sha mimi sha u vendan tom shojaa tseegh ga, uiniongo mba i eren ve sha u civir tar la kpa mba vende. Sha shighe u Ityav mbi Tar cii Mbi sha Uhar mbira pev la nahan je yô, mnenge u ior nengen ér ityar ve hemba ityar igen la, samber sha tar wuee. Marnya mba ken ityar igen kpishi ka i gba u vea tôndo zwa u suen tar ve la, sha u kimbir mkaanem ma tesen ityendezwa ve la, shin wan icam i civir tar ve, gayô civir tuta u tar ve. Nahan kpa, ka Yehova tswen  se civir ye. (Eks. 20:4, 5) Kwagh ne na yô, i tôv se a ican ngeekeke. Kpa Yehova shi na “tar” mena ahendan ne agen. Nenge ase ajir a vesen kpuaa, a Yehova a wase se se hembe, sha ikyev i Kristu yô.—Ps. 3:8.

16, 17. Lu nyi Lillian man William Gobitas tagher a mini, man kwagh ve la tese u nyi?

16 Tar u Amerika. Ken inyom i 1940 la, ujôôji mba Atejir u Tamen u tar u Amerika kure ijir i makeranta u Minersville District a ônov mba Gobitas la, nahan ujôôji 8 ta ikyaa a makeranta la, jôôji 1 gema ta ikyaa a ônov mba Gobitas mbara. Lillian Gobitas, * lu anyom 12, anmgbian na u nomso, William Gobitas di lu anyom 10. Ve cii ve soo ér vea za hemen u civir Yehova sha mimi, nahan ve venda u civir tuta, shin kimbir mkaanem ma tesen ér or tôndo zwa u suen tar u nan la. Sha nahan yô, i zenda ve ken makeranta kera. Mba ze a ijir ne ken Atejir u Tamen yô, Atejir la kaa ér kwagh u makeranta la u er la ka u vough, a zua sha kwagh u atindi a tar u Amerika a tese yô, sha ci u ve soo ér “tar ve u lu ken mzough.” Mba kur ijir la nahan yô, mtev u sha ican mough taver hemba ave a tse. I seer zendan mbayev mba ve lu Mbashiada mba Yehova yô ken imakeranta kera, i de Mbashiada mbaganden ityom, shi ikpelaior i toron asema ta num sha mbagenev, vihi ve ayol côu côu. Takerada ugen u i yer ér The Lustre of Our Country la kaa ér: “Mtev u i tôv Mbashiada a ican, hii ken inyom i 1941 zan zan 1943 la, lu ican i hemban cii i i na mbaeren kwaghaôndo ken tar u Amerika, ken anyom 100 a karen ne yô.”

17 Mhembe u mbaihyomov mba Aôndo ne yange tsa gbem ga. Ken inyom i 1943 la, Atejir u Tamen la ôr ijir igen sha imbakwagh u ônov mba Gobitas la. Kwa ne lu ijir i Afishi a Nengen sha Kwagh u Makeranta, a Gomoti u Kpentar u West Virginia vea Tsombor u Barnette. Kwa ne yô, Atejir u Tamen ne kure ijir la, na Mbashiada mba Yehova ishô. Ken tar u Amerika cii, lu hiin je Atejir u Tamen kure ijir, ica i gba ga maa shi gema mnenge na la. Yange mba kur ijir la kera yô, mtev u i lu tôvon ior mba Yehova a ican ken igbar kpoghuloo ken tar u Amerika la pande kpishi je. Nahan ior i tar u Amerika cica cii seer zuan a ian i eren kwagh sha ishima ve gbar gbar.

18, 19. Pablo Barros kaa ér ka nyi yange i wase un u tilen dông-nô, man mbacivir Yehova mbagenev vea fatyô u dondon ikyav na la nena?

18 Tar u Argentina. Ken inyom i 1976 la, i zenda Pablo Barros, vea anngô na Hugo ken makeranta ér ve venda u eren iniongo i kenden a tuta sha yum. Pablo lu anyom 8, Hugo di lu anyom 7. Kwagen la, kwase u lu Buter makeranta ve la urugh Pablo, ta un agôôr sha ityou. Mba dugh makeranta yô, kwase ne kôr mbayev mba uhar mban lu ken makeranta ihwa jimin, ér saa ve̱ civir tuta keng keng. Anmgbian Pablo umbur ican i yange ve ya la, a kaa ér: “A iwasen i Yehova shio yô, yange ma m fatyô u wan shima tilen sha mimi her dông ga.”

19 Yange mba ze a ikyaa ne ken koti yô, jôôji la lumun a kwagh u makeranta la zenda Pablo man Hugo la. Nahan kpa, i za wa apii ken Atejir u Tamen u tar u Argentina. Ken inyom i  1979 la, Atejir u Tamen la wua ijir i koti la yange kure la, a kaa ér: “Mtsaha u i ne ve [i zende ve ken makeranta] la, hendan a tindi u tar la, u a ne ior ian i henen makeranta la (Tindi u sha 14) man tom u gomoti u nengen ér hanma wanye u kiriki za makeranta la (Tindi u sha 5).” Ijir ne wase mbayev mba Mbashiada mba kuman er iorov 1,000 nahan. I kera zenda mbagenev ken makeranta ga, mbagenev mba i vande zendan ve kera, er Pablo man Hugo nahan kpa, i hide i tôô ve ken makeranta her.

Agumaior a Mbashiada kpishi yange tagher a ahendan, kpa mba civir Yehova sha mimi her

20, 21. Ijir i Roel man Emily Embralinag la taver jighjigh wou u nan nena?

20 Tar u Philippines. Ken inyom i 1990 la, i zenda Roel Embralinag * vea anngô na u kwase Emily ken makeranta, kua mbayevmakeranta mbagenev mba kuman 66, mba ve lu Mbashiada yô, ér ve venda u civir tuta. Roel lu anyom 9, Emily di lu anyom 10. Ter ve Leonardo Embralinag lam a atica a ken makeranta shon sha kwagh ne, kpa gba sha mi ga. Kwagh ne va hingir hang yô, Leonardo maa yem apii ken Atijir u Tamen. Leonardo lu a inyaregh ga, shi lu a loya u nana ôr ijir sha ci na kpaa ga. Tsombor ne er msen kpoghuloo ér Yehova a tese ve kwagh u  vea er yô. Hen shighe ne cii, i shi nahan ônov nav mbara tar shi lahan ve kpaa. Leonardo hen ér gbenda ngu u una hemba ijir la ga, sha ci u fa kwagh môm sha kwagh u atindigh ga.

21 Shighe kar yô, Felino Ganal, loya ugen u ngise eren tom vea nongo u mbaajiriv ugen ken tar la, u ior kpishi na u jighjigh yô, tile sha ityough ki tsombor ne ken koti. Cii man shighe ne yô, Anmgbian Ganal de u eren tom vea nongo u mbaajiriv la, hingir Orshiada u Yehova. Yange ijir ne ngi dugh ken Atejir u Tamen yô, ujôôji mba Atejir la cii gba zwa môm, ve kure ijir la, ve na Mbashiada mba Yehova ishô, shi ve wua tindi u zendan mbayev mba Mbashiada ken makeranta la. Kwa ne kpa iniôngon i mba ve ker u vihin jighjigh u nan u ior mba Aôndo la saa ishe.

Iyol i Se Kem sha Kwagh u Uitya la Wase Se u Lun ken Mzough

22, 23. (a) Er nan ve se hembe ajir a vesen kpishi? (b) Mzough wase u anmgbianev u se lu ker ken bem sha tar cii la, ka ikyav i nyi?

22 Er nan ve ior mba Yehova ve hembe ajir a vesen kpishi yum nahana? Se mba a tahav mbu mbapatii ve lu a mi la ga. Nahan kpa, ujôôji mbaeren kwagh sha mimi, mba sha ityar ityar man mba ken ukoti kposo kposo yange mba ve hendan kwagh a vese je ve soo u hiden ijime ga la u tan num sha a vese. Gbenda u ve kur se ajir la maa hingir atindi a ugomoti. Kristu wase se se hemba ajir la je ka u henen a hen ga. (Ôr Mpase 6:2.) Er nan ve ka se ôr ajir imba la nahana? Awashima wase ka i lu u i hide i sôr atindi a tar ga. Kpa awashima wase yô, ka u nôngon ser se za hemen u eren Tor wase, Yesu Kristu tom a ahendan shin kwagh u tagher se shio.—Aer. 4:29.

23 Er se lu ken tar u mpav a dumbur ker, kua ayôôso a patii man ihyom i koron nahan kpa, Yesu Kristu, Tor wase u a lu hemen la, ngu veren iniôngon i mbadondon un sha won cii ve lu nôngon ér vea za hemen u lun paleghaa a tar la. Satan nôngo sha afatyô na cii ér una va a mpav hen atô wase shi una hemba se, kpa a kanshio. Tartor la kohol ior umiliôn umiliôn mba ve vende ér vea “kera hen ityav mbi nôngon” ga yô. Mzough wase u anmgbianev mba sha tar cii, u a lu bem bem ne ka ivande i tesen ér Tartor u Aôndo ngu hemen je ka ashe tugh ga!—Yes. 2:4.

^ par. 4 Ka tihi ne môm i yer ér The New Creation ye. Ken masejime yô, i va gema yilan atihi a takerada u Millennial Dawn la ér Studies in the Scriptures.

^ par. 8 Wea soo u timen sha kwaghôron u profeti ne yô, nenge takerada u Revelation—Its Grand Climax At Hand! la, ityough 27, peeji 184-186.

^ par. 13 Shi yange gba u gomoti u tar u Bulgaria una na mba ve venda u nyôron shoja sha ci u imoshima ve la cii tom u shoja lu ityough sha mi ga yô.

^ par. 14 Wea soo u ôron kwagh u ijir i Vahan Bayatyan la vindi vindi yô, nenge Iyoukura (zwa Buter) i Novemba 1, 2012 la, peeji 29-31.

^ par. 14 Ken atô u anyom a hemban 20 tseegh, gomoti u tar u Armenia yange wuhe agumaior a hemban 450, a a lu Mbashiada yô. Ken uwer u Novemba 2013 la, i mase dughun or u masetyô ken ior mba i wuhe mbara.

^ par. 16 Koti yange nger iti i tsombor ne shami ga.

^ par. 20 Koti yange nger iti i tsombor ne shami ga, ve nger ér Ebralinag.