Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 10

Tor u Tartor Ngu Sôron Mlu u ken Jijingi u Ior Nav

Tor u Tartor Ngu Sôron Mlu u ken Jijingi u Ior Nav

KWAGH U I TIM SHA MI KEN ITYOUGH KIN YÔ

Gbenda u Yesu a ser shi a wanger mlu u ken jijingi u mbadondon nav man ityôkyaa i a er kwagh nahan yô

1-3. Yesu yange nenge er i lu hôngor tempel nahan er nena?

TEMPEL u ken Yerusalem la yange gba Yesu kwagh kpishi sha ci u a fa kwagh u tempel la tile sha ityough nagh yô. Tempel lu itine i mcivir u mimi sha tar cii. Kpa mcivir u icighan Aôndo Yehova la, gba u una lu wang, ma kwagh u hôngorough a nungwa sha mi ga. Nahan nenge ase er yange a vihi Yesu kpishi zum u a za ken tempel ken uwer u Nisan, ayange 10, inyom i 33 la ve, a nenge ior lu eren akaa a hôngor a tempel la yô. Lu nyi ve lu erene?—Ôr Mateu 21:12, 13.

2 Mbakpengav mba wan hua man mbamusannyaregh mba ve teman ken Tembe u Atôatyev la, lu nzughul a mbacivir Yehova shighe u vea va u va nan un nagh yô. * Tsô Yesu “zenda mbateenkwagh man mbayamenkwagh ken tempel cii kera, A mgbegha utebur mba mbamusannyaregh.” (Nenge Nehemia 13:7-9.) A zôhô a mbahuav mbara er ve gem ya u Ter na a hingir “bar u mbanumunior” yô. Sha nahan yô, Yesu tese icivir sha tempel la kua mcivir u mimi u tempel shon lu itine na la. Gba u a hôngor a mcivir u Ter na la mayange ga!

3 Anyom yange nga kar uderi imôngo, Yesu va hingir Tor Mesiya yô, Yesu shi wanger tempel ugen u a gbe a zough sha kwagh u mba ve lu civir Yehova sha mimi nyian cii la yô. Lu tempel u nyi Yesu wangeraa?

U Wanger “Ônov mba Levi”

4, 5. (a) Yange i wanger mbadondon mba Yesu mba i shigh ve mkurem la, shi i sôr aeren ve ken inyom i 1914 zan zan mhii u inyom i 1919 la nena? (b) Lu shighe la tseegh i sôr aeren a ior mba Aôndo shi i wanger ve yee? Ta iwanger.

4 Er se vande henen ken Ityough ki sha 2 ki takerada ne nahan, yange mba veren Yesu tor ken inyom i 1914 la yô, Yesu va vea Ter na ve va sôr tempel u ken jijingi, u a lu gbenda u i eren akaa ken mcivir u wang la. * Mba va nengen tempel la yô, Tor la nenge ér gba u a sôr aeren a Mbakristu mba i shigh ve mkurem mba ve lu “ônov mba Levi” la, shi a wanger ve kpaa. (Mal. 3:1-3) Hii ken inyom i 1914 la zan zan inyom i 1919 la, Yehova Orsôron la, de ér ameen kua mbamtaver atô kposo kposo a̱ ta sha ior nav, nahan a̱ sôr aeren a ve shi a̱ wanger ve. Kwagh er doo yô, mba i shigh ve mkurem mbara yange ve hemba ameen a vihin tsung a ve tagher a mi la, nahan ve hingir wang, a  acôghor iyol shio, shi ve wa iyol ve kegh a kegh u suen Tor Mesiya!

5 Kpa lu hen shighe la tseegh i sôr aeren a ior mba Aôndo shi i wanger ve yee? Ei. Ken ayange a masejime ne cii, Yehova ngu eren tom a Tor Mesiya sha u wasen ior nav er vea lu wang, vea za hemen u lun ken tempel u ken jijingi la her yô. Ken mtom ma mhar ma dondon man, se nenge er a ser aeren a ior nav kua nongo ve yô. Kpa, de se hii timen nen sha kwagh u mwanger u ken jijingi ne. Aluer se time sha akaa a Yesu a er, a se fe kua a se fe ga la cii, sha er una wase mbadondon nav ve lu wang ken jijingi yô, kwagh la una taver jighjigh wase u nan kpen kpen.

“Wanger Nen Ayol a En”

6. Kwagh u Yehova ôr a Mbayuda mba ve lu uikyangen ken Babilon la wase se u kaven kwagh u a lu, u lun wang ken jijingi la nena?

6 Ka nyi i lu, u lun wang ken jijingii? Cii man se zua a mlumun sha mpin la yô, de se time nen sha kwagh u Yehova ngise ôr a Mbayuda mba ve lu uikyangen ken Babilon shighe u ve lu wan iyol i hinden ken tar ve la. Yange ôr kwagh ne a ve anyom kar hegen kuma er anyom 2,600 nahan. (Ôr Yesaia 52:11.) Mbayuda mban lu hiden ken tar ve ken Yerusalem, sha u vea hide a maa tempel shi vea hide a hii mcivir u mimi yô. (Esera 1:2-4) Yehova yange soo ér ior nav ve hide a ma kwagh u a biishi a mcivir u Mbabibilon ken Yerusalem ga. Er i pase ken ivur la nahan, Yehova yange wa ve atindi kposo kposo a pasen ve kwagh u vea er yô, a kaa ér: “De benden nen ma kwagh u hôngorough ave ga” “due nen ker atô na kera” shi “wanger nen ayol a en.” Gba u mayange je mcivir u aiegh una hôngor a mcivir u Yehova u wang la ga. Nahan se kure ikyaa ser, u lun wang ken jijingi ka nyi? U lun wang ken jijingi wa u nyaghen atesen kua aeren a kwaghaôndo u aiegh kpa ker.

7. Ka gbenda u nyi Yesu yange due a mi sha u wasen mbadondon nav u lun wang ken jijingii?

7 Yange mba veren Yesu Tor je maa a due a gbenda u wasen mbadondon nav sha u vea lu wang ken jijingi yô, man se lan gbenda la ga. A tsua wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh ken inyom i 1919 la, a wa un tom ne sha ikyev. (Mat. 24:45) Ken inyom la nahan, Mbahenen Bibilo vande wanger ayol a ve sha atesen a aiegh kpishi. Nahan kpa, gba u a seer wanger ve ken jijingi. Kristu ta mbadondon nav iwanger kure kure sha kwagh u uniongo man aeren agen a yange gba u vea hii u palegh yô. A er kwagh ne sha ikyev i wanakiriki u jighjigh la. (Anz. 4:18) De se time nen sha aeren ne agen.

Doo u Mbakristu Vea Yaan Kirimishii?

8. Ka nyi Mbahenen Bibilo yange ve fa sha kwagh u kirimishi ica gbaa, nahan kpa gema lu nyi ve lu a kav ga?

8 Mbahenen Bibilo yange ve fa er kirimishi i lu kwagh u mbacivir akombo yô, shi ve fa er i mar Yesu sha iyange i Disemba 25 ga yô. Yange ve fa akaa ne ica gba. Iyoukura i Shion i Disemba 1881 la yange i kaa ér: “Ior kpishi ngise ve civir akombo, cii ve ve va mase hingir Mbakristu ye. Kpa ve de akombo a civir ken iti tseegh, gadia upristi mbaakombov mbara senge ér ve  hingir upristi mba mbakristu, shi ve ii uniongo vev mba akombov mbara ati a mbakristu, man kape kwagh u Kirimishi kpa a lu vough je la.” Ken inyom i 1883 la di ngeren ugen u i gber ken Iyoukura lu a itinekwagh ér, “Ka Hanma Shighe Yange i Mar Yesu?” la pase nahan ér, i mar Yesu er ken mhii u uwer u Oktoba nahan. * Nahan kpa, Mbahenen Bibilo nenge a ityôkyaa wang i vea de u yan Kirimishi hen shighe la ga. Anmgbianev mba ken Betel u ken Brooklyn la je kpa, ve yaan Kirimishi. Nahan kpa, inyom i 1926 la i kar yô, akaa hii u geman. Er nan ve kwagh lu nahana?

9. Lu nyi Mbahenen Bibilo va mase kaven sha kwagh u Kirimishii?

9 Yange Mbahenen Bibilo mba timen sha kwagh u Kirimishi zulee yô, ve mase kaven er Kirimishi kua akaa a i eren u ember i la cii, a ne Aôndo icivir ga yô. Ngeren u “Mhii u Kirimishi” u yange i gber ken magazin u The Golden Age u Disemba 14, 1927 la, kaa ér, Kirimishi ka iniongo i mba civir akombo; taryan kua akombo a civir ka kwagh u vesen u i eren sha shighe u Kirimishi yô. Ngeren la pase wang nahan ér, ka Kristu yange kaa ér ior ve yaan Kirimishi ga. Ngeren shon maa mase ôron kwagh u Kirimishi nahan ér: “Er tar man aeren a iyolough kua Diabolo ve lumun a iniongo ne shi ve samber a i yô . . . kwagh ne tese wang, a akperan shio ér, doo u mba ve tsegh ayol a ve sha ci u Yehova tseegh la vea eren iniongo ne ga.” Sha nahan yô, tsombor u Betel yange u kera ya kirimishi ken uwer u Disemba inyom la ga, shi u kera kimbir yan ga zan zan nyian!

10. (a) Ka kwaghôron u seer tan iwanger sha kwagh u Kirimishi u nyi yange i na ken uwer u Desimba 1928 laa? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Mhii u Kirimishi man Awashima u Iniongo Ne” la kpaa.) (b) Yange i ta ior mba Aôndo icin sha kwagh u umemyol man uiniongo mbagenev mba i gbe u se palegh la nena? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Umemyol man Uiniongo Mbagenev Mba Se Fe Ser Ve Doo Ga La.”)

10 Ken inyom i dondon la, i seer pasen Mbahenen Bibilo  kwagh u Kirimishi vighe vighe. Ken uwer u Disemba 12, 1928 la, Anmgbian Richard H. Barber, u lu môm ken anmgbianev mba shin itine la, na kwaghôron sha redio u seer pasen er iniongo ne i dugh ken mcivir u aiegh yô. Ior mba Aôndo er nena sha kwagh u anmgbianev mba shin itine pase wang nee? Anmgbian Charles Brandlein umbur er un vea tsombor na yange ve de u yan Kirimishi yô. A kaa ér: “Yange se de u eren akaa a mbafanaôndoga eren la nahan vihi see? Mayange ga. . . . Kwagh ne lu inja er u eren ajav a ikyondo iyol tan kera nahan.” Anmgbian Henry A. Cantwell u yange va hingir ortamen u zenden sha la kpa ôr kwagh za nahan, ér: “Yange doo se kpishi u eren kwagh u tesen ér Yehova doo se ishima.” Mbadondon Kristu mba mimi yange ve kegh iyol u geman, nahan ve de u eren iniongo i i dugh ken mcivir u hôngorough la. *Yoh. 15:19; 17:14.

11. Se sue Tor Mesiya nena?

11 Mbahenen Bibilo mba jighjigh mbara ver se ikyav i dedoo kpishi! Doo u se gbidye kwar sha ikyav ve ne, nahan se pine ayol a se ser: ‘M nengen kwaghwan u anmgbianev mba shin itine la nena? M ngohol kwaghwan ve ave ahar, m eren kwagh u ve kaa la kpa?’ Aluer se mba dondon kwaghwan ve la yô, tese ér se mba suen Tor Mesiya, u a ne se kwaghyan u ken jijingi sha shighe vough sha ikyev i wanakiriki u jighjigh la.—Aer. 16:4, 5.

Doo u Mbakristu Vea Civir Aôndo a Terankono?

Ikyav i terankon man i idyer-tor (Nenge ikyumihiange i sha 12 man 13 la)

12. Ka mnenge u nyi Mbahenen Bibilo yange ve lu a mi sha kwagh u terankon ica gbaa?

12 Mbahenen Bibilo yange ve lumun a terankon ér ka ikyav i kwaghaôndo u Mbakristu, man ve lu a mnenge ne nahan anyom kpishi je. Kpa ve nenge ér doo u a civir terankon ga, sha  ci u ve fa er u civir eev i lu kwaghbo yô. (1 Kor. 10:14; 1 Yoh. 5:21) Er ken inyom i 1883 la nahan je, Iyoukura pase wang ér, “nyityô eev mbu civir cii ka kwagh u ndôhôr Aôndo ishima je gande.” Nahan kpa, sha hiihii la Mbahenen Bibilo nenge a kwaghbo ken akaa a injaa a i eren a terankon la ga. U tesen ikyav yô, yange ve waan baaji u lun a terankon man ikyav i idyer-tor sha mi gbar gbar je. Ve waan baaji ne nahan sha u tesen ér, aluer ve civir Aôndo sha jighjigh zan zan ku yô, vea zua a tsar u uma. Ka ker ken inyom i 1891 la yô, i gema caghen ikyav i terankon man i idyer-tor la sha igbende i Iyoukura.

13. Ka iwanger i nyi mbadondon mba Kristu yange ve seer zuan a mi sha kwagh u civir Aôndo a terankono? (Nenge ngeren u kiriki a u lu a itinekwagh ér “ Se Seer Zuan a Iwanger sha Kwagh u Civir Aôndo a Terankon” la.)

13 Ikyav i terankon man i idyer-tor la yange i doo Mbahenen Bibilo ishima kpen kpen. Nahan kpa, hii ken mbee u kavanyom u 1920 la, mbadondon Kristu seer zuan a iwanger sha kwagh u civir Aôndo a terankon la. Anmgbian Grant Suiter, u yange va hingir môm ken Mbahemenev mba Shin Itine la, umbur kwagh u yange er sha mkohol u vesen u i er ken gar u Detroit, ken kpentar u Michigan, tar u Amerika la. A kaa ér: “Yange i kaa sha mkohol la ér ityôkyaa ngi i se waan ikyav i terankon man i idyer-tor la ga, shi ka kwaghbo je kpaa.” Shi iwanger seer van sha kwagh ne ken anyom a dondon la. I pase wanger wanger ér, ken kwaghaôndo u a lu u mimi man u wang la yô, gba u a civir Aôndo a terankon ga.

14. Ior mba Aôndo yange ve er nena sha iwanger i ve lu zuan a mi seer a seer sha kwagh u terankon laa?

14 Nahan ior mba Aôndo er nena sha iwanger i ve lu zuan a mi seer a seer sha kwagh u terankon laa? Yange ve za hemen u wan ikyav i terankon man i idyer-tor i i doo ve ishima kpishi la here? Anmgbian u kwase Lela Roberts, u a civir Yehova hegen ica i gbe yô, kaa ér: “Yange se mba kaven kwagh u ikyav la ka wanger se je, se de u wan i.” Anmgbian u kwase, Ursula Serenco, u un kpa a civir Yehova sha mimi ica i gbe hegen yô, pase mnenge u mbagenev lu a mi sha kwagh ne la, ér: “Se va hingir u kaven ser, ikyav i i doo se ishima kpishi, shi se henen ser ka ikyav i ku u Ter wase man i mcivir wase la ka kwagh u mbafanaôndoga. Yange doo se kpishi u nengen er iwanger lu tan sha gbenda wase seer a seer er i pase ken Anzaakaa 4:18 nahan.” Mbadondon Kristu mba mimi mbara yange ve soo u eren akaa a hôngorough a kwaghaôndo u aiegh la ga!

15, 16. Se tese ser, se kange ishima ser mayange se hôngor a tembe u tempel u Yehova u ken jijingi, u ú lu shin tar la ga nena?

15 Nyian ne kpa, se kange ishima u eren nahan. Se fa wang er Kristu a lu eren tom a wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh sha u wasen ior nav sha er vea lu wang ken jijingi yô. Sha nahan yô, shighe u se zough a kwaghyan u ken jijingi u a te se icin sha kwagh u uniongo man aeren shin akaa agen a ukwaghaôondo mba aiev ve eren la yô, doo u se ungwa icintan la a atimbir shio. Se kange ishima ser, mayange se hôngor a tempel u Yehova u shin tar la ga, vough er annmgbianev asev mba yange ve lu uma sha shighe u i sember veren Yesu tor la kpa er nahan.

16 Ken ayange a masejime ne cii, Kristu shi ngu eren tom kpoghuloo sha u kuran atôônanongo a ior mba Yehova sha er  ior vea hôngor a ga yô. Ngu eren kwagh ne nena? De se time tsô se fa.

A “Sange Mbaaferev ken Mbaperapera Kera”

17, 18. Ken injakwagh i kper u kpelan la, ka nyi i lu ikyav i (a) u haan kper u kpelan a kpela laa, (b) u “kohol ishu atô kposo kposo,” (c) u kohol ishu i dedoo, haan ken uikya, man (d) u haan ishu i bo la kera?

17 Tor Yesu Kristu ngu kuran atôônanongo a ior mba Aôndo sha tar cii. Kristu man mbatyomov nav mba eren tom u sangen mbaaferev ken mbaperapera kera la, sha igbenda igen i se fe jighilii ga yô. Yesu yange ôr kwagh u tom ne ken injakwagh na i kper u kpelan la. (Ôr Mateu 13:47-50.) Ikyav i injakwagh ne ér nyi?

Kper u kpelan a kpela la tile sha ityough ki loho u Tartor u i pasen uumace mba ve til sha ityough ki zegemnger la (Nenge ikyumihiange i sha 18 la)

18 I haa “kper u kpelan a kpela . . . shin zegemnger.” Kper u kpelan a kpela la tile sha ityough ki loho u Tartor u i pasen uumace mba ve til sha ityough ki zegemnger la. I “kohol ishu atô kposo kposo.” Loho u dedoo ne doo ior anza kposo kposo, mbara mba ve hingir Mbakristu mba mimi, kua mbagenev kpishi mba i sar ve u fan mimi, kpa ve lu a gba civir Yehova jighilii ga la. * I ‘kohol i dedoo la, i haa ken uikya.’ Ka kohol mbaasemamimi ken atôônanongo a lun er ka ikyagh nahan la, sha er vea lu ape vea civir Yehova sha gbenda u wang yô. I ‘haa ishu i bo kera.’ Ken ayange a masejime ne cii, Kristu man mbatyomov nav mba sangen “mbaaferev ken mbaperapera kera.” * Sha nahan yô, mba ve lu a ishima i mimi ga ve, alaghga ve lu soon u paven a atesen a aiegh shin den aeren a bo ga la cii, mba lumun ér ve lu ken tiônnongo her, ve hôngor un ga. *

19. Ka wea nenge tom u kuran ior mba Aôndo, u Kristu a lu eren sha u kwagh môm a de hôngor ve ga, shi kwagh a de vihin mcivir u mimi ga la nahan i lu u nena?

19 Er se fe ser Tor wase, Yesu Kristu ngu kuran mba ve lu mba nav la nahan, ishima taver se ga he? Man er se fe ser, nyian kpa kwagh u mcivir u mimi kua mbacivir Yehova sha mimi gba Yesu ishima tsung vough er sha shighe u va wanger tempel sha ayange a mbaapostoli la nahan, doo se gaa? Se wuese kpishi er Kristu a lu eren tom sha u kuran ior mba Aôndo sha er kwagh môm a de hôngor ve ken jijingi ga nahan. Yô, se sue nen Tor wase kua Tartor na sha u palegh kwaghaôndo u aiegh sha hanma gbenda cii.

^ par. 2 Yange i gba u Mbayuda mba ve ve sha ajiir agen la, vea ta kpandegh ku i taan ken tempel sha inyom la sha inyaregh ki i yamen kwagh a mi ken tempel la, nahan mbamusannyaregh ve wa ve ishe i vea kimbi sha u i musan ve inyaregh yô. Shi i gba u vea yam ilev mbi vea na nagh a mi yô. Yesu yila mbakasuav mban ér “mbanumunior,” man alaghga lu sha ci u ve taver kwagh ishe yum.

^ par. 4 Ior mba Yehova mba ve lu shin tar la, mba civir un ken tembe u tempel na u ken jijingi u hemban la.

^ par. 8 Ngeren ne pase nahan ér, kwagh u i kaan ér, i mar Yesu sha shighe u wuhegh la “zua sha kwagh u Bibilo i kaa ér mbakuranilev lu a ilev vev ken toho la ga.”—Luka 2:8.

^ par. 10 Anmgbian Frederick W. Franz yange nger washika ken uwer Novemba 14, 1927 kaa ker ér: “Se lu yan Kirimishi inyom ne ga. Tsombor u Betel lumun cii ér i̱ de u yan Kirimishi.” Iwer ngi kar kpuaa yô, shi Anmgbian Franz nger washika ken uwer u Febewari 6, 1928 kaa ér: “Kure kure tsô Ter ngu wanger se sha hôngor u nongo u Babilon u Diabolo a ver la.”

^ par. 18 U tesen ikyav yô, ken inyom i 2013 la se zua a mbapasenkwagh iorov 7,965,954, iorov 19,241,252 di gema za mkombo u Umbur ku u Kristu u i eren hanma inyom la.

^ par. 18 Msange u sangen ishu i dedoo, geman i bo la haan kera la kaha kposo a tom u paven iyôngo a ivo la. (Mat. 25:31-46) Mpav u paven iyôngo a ivo shin ôron ve ijir i masetyô la, a lu shighe u zegeican una va la. Nahan yô, saa shighe la ve a pav iyôngo a ivo ye, sha ci u mba ve lu er ka ishu i dedoo ga hegen la, vea fatyô u hiden hen Yehova, va lun ken atôônanongo a ior nav, a á lu er ka ikyagh la.—Mal 3:7.

^ par. 18 Ken masejime yô, mba ve lu ishu i dedoo ga la cii a haa ve ken usu, inja na yô a tim ve.