Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH PUE KAR UTAAN

A Er Kwagh sha u Yiman Ior mba Aôndo

A Er Kwagh sha u Yiman Ior mba Aôndo

1-3. (a) Er nan ve alaghga yange cier Eseter iyol kpishi u zan sha ishigh ki nom naa? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi sha kwagh u Eseter?

ESETER yange nôngo sha afatyô na cii ér ishima i shiligh un shimi zum u gba u una za hen dwertor ken Shushan la. Kwagh ne lu kwagh u kiriki ga. Hanma kwagh u sha imaagh ki hen ya u tor la cii i er un shile iyol. Mbafaneev er akaa lu a ukala kposo kposo; inyam i lun a akper, man mbakeren avaan kua ubegha mba i maa a maa yô. Shi i maa mtôm sha awen, ma tile tsendee; imaagh kin lu sha igyungu ikyua a uwo u Zagros, u senou cirin sha mi, ape or a tile ve, nan nengen a mngerem ma shin ifi u choaspes, ma ma lu wang yô. I er akaa ne cii sha u tesen hanma or u nan ve hen dwer ne cii tahav mbu or u Eseter lu zan u za nengen a na, u yilan iyol na ér “zege tor” la. Lu or ne kpa lu nom u Eseter ye.

2 Alaghga a kpiligh se iyol, se pine ser nomo? Sha ci u se ver ishima ser Ahasueru nahan lu or u wanyekwase u ken Mbayuda môm u civir Yehova sha mimi nana vôso ga! * Yange dondon ikyav i Aberaham, or u hide a iyol na ijime er kwagh u Aôndo kaa ér a ungwa imo i kwase na, Sara la cuku tsô kpaa ga. (Gen. 21:12) Tor ne fa kwagh u Yehova, Aôndo u Eseter civir la shin kwagh u Tindi Na kpaa ga. Ahasueru fa atindi a Mbapershia, kua tindi u̱ tswer kwagh u Eseter soo u eren la. Kwagh shon lu nyi? Tindi la kaa ér antior u nan ze hen tor u tartor u Pershia, u tor a yer nan ga cii, nana kpe kpee. Kpa tor yila Eseter ga, tsô mough lu zan hen tor. Er Eseter lu za zurum ken atô u tembe, ape tor a fatyô u tan ashe nengen a na ape a tem sha ikyônough ki torough la, alaghga lu un inja er un ngu timen uwar na iyol na nahan.—Ôr Eseter 4:11; 5:1.

3 Hii nan ve Eseter ver uma na sha ku imba ne nahana? Ka nyi se fatyô u henen ken jighjigh u kwase u fankwagh ne lu a mi laa? Hiihii yô, de se nenge er hii ve Eseter hingir torkwase ken tartor u Mbapershia la.

 Tsombor u Eseter Due Her La

4. Mlu u tsombor u Eseter lu nena, man er nena ve va hingir u lun vea anngô u ter na, Mordekai?

4 Eseter yange lu ancôghol. Se fa kwagh u mbamaren nav mba ve ii un iti ér Hadasa la kpuaa tseegh. Ken zwa Heberu yô, Hadasa lu iti i ankon ugen u yange a lu a uimondon mba pupuu mba doon tsung yô. Yange mbamaren mba Eseter mba kpen yô, Mordekai, anngô na ugen u fa kwagh kpishi yô, tôô un gba za nengen sha a na. Mordekai lu wan u anngô u ter u Eseter, kpa gema lu tamen a na ica je. A kua a Eseter va lu a na, hingir wan na.—Eseter 2:5-7, 15.

Mordekai yange lu a ityôkyaa i dedoo i ember sha kwagh u Eseter

5, 6. (a) Mordekai yange yese Eseter nena? (b) Uma u Eseter man Mordekai ken Shushan yange lu nena?

5 Mordekai man Eseter cii ve lu Mbayuda mba i yem a ve uikyangen, ve za lu ken gartamen u tartor u Pershia, ape alaghga i nyaghen ve sha ci u kwaghaôndo kua Tindi u ve dondon la yô. Kpa er Mordekai lu tesen Eseter kwagh u Yehova, Aôndo u mhôôn u vande yiman ior nav acin imôngo ken ijime, shi lu u una va war ve la yô, Eseter hemba varen a na. (Lev. 26:44, 45) Nahan Eseter vea Mordekai seer lun kôôsôô shi ve eren kwagh sha mimi kpaa.

6 Ikyav tese wang ér Mordekai eren tom sha ian i vesen hen dwer u tor hen Shushan, shi teman hen hunda u hen ijiir la vea mbatomov mba tor mbagenev hanma shighe cii. (Eseter 2:19, 21; 3:3) Bibilo kera ôr se kwagh u Eseter shighe u lu vesen a vese la ga. Nahan kpa, se fatyô u tôôn ser shighe la lu nengen sha anngô na Mordekai kua ya u anngô na, u a̱ shi nan kpa lu hen gar shon vegher u atsanaior hemba lun la. Alaghga tsô Eseter zaan kasua u lu ken Shushan ape mba varen akaa sha zenaria man azurfa kua mbakasuav mbagenev ve taren ikyav mbi kasuav, ve teen la. Kpa cuku tsô Eseter fa ér yange sev a hungwa a av akaa la a hingir un kwagh u ndyaren angahar ga. Yange fa er uma na una va lu ken hemen cuku tsô kpaa ga.

‘Kuma Ashe, shi Dooashe Kpaa’

7. Yange er nan ve i dugh Vaseti pendatyou sha, man kwagh ne na yô, gba u a er nyi?

7 Iyange igen yô, agwa zende hen gar u  Shushan cii, ior lu lamen sha kwagh u er ken ya u tor yô. Ahasueru er zege iniongo, sha ci u atiator a na, kwaghyan man kwaghman dumbur, nahan tor yila Vaseti, pendatyou na u doo ashe la, ape lu eren iniongo a kasev vegher ugen la. Kpa Vaseti venda u van. Er kwagh ne lu iheen hen tor shi ishima vihi un kpishi yô, a pine mba wan un kwagh er a tsaha Vaseti yô. Nahan lu nyi i ere? I dugh un pendatyou kera. Mba eren tor tom gba keren anuunaukase a doonashe ken tar la cii, sha er tor una tsua môm ken ve, nana hingir pendatyou yô.—Eseter 1:1–2:4.

8. (a) Hii nan ve alaghga yange ishima ia nyian Mordekai sha kwagh u Eseter shighe u vese laa? (b) Se lu a mnenge u vough u Bibilo i lu a mi sha kwagh u mdoom ma sha iyol la nena? (Nenge Anzaakaa 31:30.)

8 Se fa er yange a doo Mordekai u nengen er Eseter vese hingir iniunkwase i doonashe tsung yô, shi ishima yange ia nyian un sha kwagh u Eseter er ishima ka i nyian ter sha kwagh u wan u nan nahan, gadia Eseter doo ishima tsung. Bibilo kaa ér: “Wankwase la kuma ashe, dooashe kpaa.” (Eseter 2:7) Bibilo ngi a mnenge u vough sha kwagh u mdoom ma sha iyol; i tese ér or u nan dooashe yô, gba u nana lu a kwaghfan shi nana hiden a iyol ijime. Kpa a lu nahan ga yô, a hingir gbilinkwagh, ma a na or a hingir u gengese iyol, shi nana lu a aeren a doon ga agen kpaa. (Ôr Anzaakaa 11:22.) I lu nahan u nenge kwagh er nahan vee? Nahan Eseter di ye, yange mdoom nav mara na un lu kwase u injaa shinii ma vihi unu? Se tôv tsô se fa.

9. (a) Ka nyi yange i er shighe u Mbatomov mba tor za nenge a Eseter laa, man hii nan ve yange a taver un u undun Mordekai? (b) Hii nan ve Mordekai de ér Eseter a vôso or u civir Yehova ga? (Nenge ngeren u kiriki la kpaa.)

9 Mbatomov mba tor za nenge a Eseter. Ve nenge a na shighe u ve lu keren ônkasev la, ve ngohol un hen Mordekai, ve yem a na hen ya u tor yande la. (Eseter 2:8) Alaghga yange a lu un zange u undun Mordekai ga, gadia ve lu er ter a wan nahan. Adooga Mordekai yange una soo ér wankwase u vese sha ikyev na ne, a de vôson or u nan civir Yehova ga la ze, shin a lu tor je kpaa, kpa ikyaa ne gande un ave. * Se lan ga, Eseter yange una kegh ato zulee una ungwa kwaghwan u Mordekai cii ve a mase moughon a na ye! Er i lu yemen a na hen ya u tor ken Shushan la, lu henen sha akaa kpishi. Lu u uma na una va hingir nena?

Yange “Kuma Mba Ve Nenge A Na Cii Ishima”

10, 11. (a) Ijiir i Eseter i he la lu ijiir i ma i vihi un fese nena? (b) Mordekai yange tese ér kwagh u Eseter gba un ishima nena?

10 Mlu u Eseter kôr gema kwa môm. Eseter lu môm ken  “ônkasev kpishi” mba i va a ve sha ajiir wue wue ken tartor u Pershia i va ver ve ijiir i môm la. Aeren a ve man ijô ve man mnenge ve sha akaa yange una kaha kpishi je. Yange i wa ônkasev mbara cii sha ikyev i ortom u tor ugen, i yilan un ér Hegai, gba u a sôr ve iyol sha mkure kua akaa agen a tiligh iyol a ukase, inyom jimin. (Eseter 2:8, 12) Imba ijiir ne man mlu u her la, lu u una fatyô u nan ônkasev mbara mbagenev vea kera henen sha kwagh ugen ga, saa kwagh u mdoom vev tseegh kua ihyagh man gesa. Kwagh ne yange bende a Eseter nena?

11 Or môm sha tar kpa kwagh u Eseter yange gba nan ishima kuma sha Mordekai ga. Bibilo kaa a vese ér hanma iyange kpaa Mordekai a due a kar ikyua a iyou i ukase la, sha er una fa er Eseter a lu yô. (Eseter 2:11) Mordekai yange una ungwa an-ibaver sha kwagh u Eseter, u alaghga ma ortom u tor ugen nan ôr un yô, nahan a doo un kpen kpen. Sha ci u nyi?

12, 13. (a) Kwagh u Eseter yange lu mba ve nenge a na la cii nena? (b) Er nan ve yange a doo Mordekai tsung zum u va fa ér Eseter pase er un lu wankwase u ken Mbayuda ga yôô?

 12 Hagai yange soo kwagh u Eseter tsung, nahan a er a na doo doo shi a na un mbayevkasev utaankaruhar mba wasen un kua ijiir i hemban doon cii ken ya u ukase la. Bibilo kaa ér: “Eseter kuma mba ve nenge a na cii ishima.” (Eseter 2:9, 15) Yange a lu sha ci u mdoom tseegh nahan, Eseter ma doo ior ishima imba ne je kpa? Ei, lu sha ci u mdoom tseegh ga, kwagh hembe nahan ica je.

Eseter yange fa er iyol i hiden a mi ijime kua kwaghfan ve hembe lun a inja a mdoom ma sha iyol yô

13 U tesen ikyav yô, Bibilo kaa ér: “Eseter pase nongo na shin tsombor na kpaa ga, gadia Mordekai ta un icin er a̱ de pasen ga.” (Eseter 2:10) Mordekai wa wankwase la kwagh ér a de pasen ér un ngu wankwase u ken Mbayuda ga, sha ci u fa er i nyaghen ior vev ken tartor u Pershia kpoghuloo yô. Nenge er yange a saan Mordekai iyol u fan er hegen Eseter a kera lu a na imôngo ga kpa, a lu eren kwagh sha kwaghfan shi eren sha imo na la sha wono!

14. Agumaior aa fatyô u dondon ikyav i Eseter la nyian nena?

 14 Nyian kpa, agumaior a fatyô u nan mbamaren vev shin ior mba ve yese ve la msaanyol. Zum u ve lu vea mbamaren vev ga, alaghga je yô, ve lu hen atô u agbilinaior shin ubombaiorov gayô mba wan ipila je kpa, vea fatyô u palegh aeren a ve a bo la, geman tilen sha mimi, eren kwagh u a lu u vough la. Vea er nahan yô, vea na a saan Ter ve u sha la iyol, er Eseter nahan.—Ôr Anzaakaa 27:11.

15, 16. (a) Eseter yange er nena ve, hemba doon tor ishima? (b) Er nan ve yange a lu Eseter ican kpishi u hoghol a mlu na u he laa?

15 Yange ka kom u a za a Eseter hen tor yô, i na un ian ér a tôô nyityôkwagh i a hen ér kwagh a gba un a mi cii, i adooga ia seer un mdoom yô. Nahan kpa, Eseter eren kwagh akuma akuma, nahan a ker ma kwagh hemba kwagh u Hegai vande wan un kwagh sha mi la ga. (Eseter 2:15) Alaghga tsô yange kav er mdoom ma sha iyol tseegh ma a fatyô u nan una doo tor ishima ga, kpa ieren i akuma akuma man iyol i hiden a mi ijime i hembe gban kwagh yô, gadia ior kpishi mba hen kwa u tor ban a aeren ne. Mnenge na ne lu u vough kpa?

16 Bibilo na mlumun nahan ér: “Eseter doo tor ishima hemba kasev mbara cii, doo un a na, a kuma un ishima hemba anuunaukase agen la cii; nahan maa a cir un idyer i tor sha ityou, a ver un pendatyou sha ityough ki Vaseti.” (Eseter 2:17) A̱ shi nan kpa, yange a lu wankwase u ken Mbayuda u hiden a iyol na ijime ne ican kpishi u geman mlu na, er hingir pendatyou, kwase u tor u hemban lun a tahav sha tar cii hen shighe la nahan kpaa. Kpa ian i va lu sha mi ne na yô hii u moron iyolo? Mayange ga cii!

17. (a) Ka sha nyi igbenda nahan Eseter za hemen u ungwan Mordekai, u lu er ka ter na laa? (b) Gba hange hange u se dondo ikyav i Eseter la nyian sha ci u nyi?

17 Eseter za hemen u ungwan imo i Mordekai, u lu er ka ter na la. Shighe môm kpa, pase or ér un due ken Mbayuda ga. Shi zum u Mordekai va ôr Eseter kwagh u ior mbagenev lu nôngon ér vea wua tor yô, Eseter za pase tor kwagh u Mordekai kaa la, nahan ior mbara fatyô u kuren awashima ve la ga. (Eseter 2:20-23) Eseter lu suur sha Aôndo na her, a lu tesen ieren na i hiden a iyol ijime, ungwan kwagh la her. Gba hange hange u se dondo ikyav i Eseter la, gadia nyian ne ior kpishi mba hiden a ayol ave ijime ga, mba hembe kenden ayol a ve sha shi hembanato. Kpa mbacivir Yehova sha mimi cii mba hiden a ayol a ve ijime er Eseter nahan.

I Kar Jighjigh u Eseter

18. (a) Alaghga lu nyi i na ve Mordekai venda u ngurum civir Hamana? (Nenge ngeren u shin kpe la.) (b) Nyian kpa, nomso man kasev mba civir Yehova mba dondon ikyav i Mordekai la nena?

18 Ahasueru ver orgen sha ian i vesen hen ya u tor sha ayange  la, i yilan un ér Haman. Yange tor ver un lu muetor na, Haman hingir or u wan tor kwagh u vesen, shi lu or u cirin ken tor ken tartor la cii. Shi tor wa tindi kpaa ér hanma or u nan nenge a Haman cii, nana ngurum a civir un. (Eseter 3:1-4) Kpa tindi ne gema va Mordekai a zayol. Mordekai yange ungwan imo i tor, kpa gema lu u una ungwa tor je una hemba Aôndo ato ga. Nenge ase yô, Haman lu Oragagu. Ikyav tese wang ér lu or u ken tsombor u Agagu, tor u Mbaamaleki u Samuel, profeti u Aôndo yange wua un la. (1 Sam. 15:33) Mbaamaleki lu aferaior je yô, ve lu mbaihyomov mba Yehova kua Mbaiserael. Nahan ikyurior i Mbaamaleki la cii Yehova kure ijiir ve ér gba u a tim ve kera. * (Dut. 25:19) A er nan ve oryuda u civir Yehova nahan, nana za ngurum a civir or u ken Mbaamalekii? Mordekai una er imba kwagh la ga. Yange venda u ngurum civir Haman. Nyian kpa, nomso man kasev mba civir Yehova kpishi ver uma ve sha zongo nahan, sha u dondon kwagh u Bibilo i̱ kaa ér: “Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior” la.—Aer. 5:29.

19. Haman yange soo u eren nyi, man yange er nena sha u tor a na un ian i eren kwagh nee?

19 Kwagh ne vihi Haman tsung. Kpa u keren gbenda wuan Mordekai tseegh la kuma un ga. Yange soo u timin ior mba Mordekai cica cii! Haman za wa Mbayuda akaa iyol sha ishigh ki tor ngôgh, lu inja er Mbayuda ka ior mba bov nahan. Haman kongoso Mbayuda cii kaa ér mba tor a inja ga, a dugh or sha iti ga; a kaa ér Mbayuda ka ior mba ve lu “saretete, paleghaa, ken akuraior a a lu ken uipaven mba tar wou cii” yô. Kpa u hemban vihin yô, a kaa ér mba we atindi a tor ikyo ga; sha nahan yô, lu kaan ér ka ubombaiorov mba hendan kwagh a tor. A tôndo zwa u nan zegeinyar seer sha inyaregh ki tor sha u a er tom u wuan Mbayuda ken tartor la cii yô. * Ahasueru maa tsua kunya ken uwe na Haman sha er una ver ikyav sha hanma kwagh u wa ishima u ngeren ér i er cii yô.—Eseter 3:5-10.

20, 21. (a) Kwaghyôôn u Haman la yange bende a Mbayuda mba ken tartor u Pershia cii, kua Mordekai nena? (b) Mordekai zamber a Eseter ér a̱ er nyi?

20 Yange ica gba ga je maa, mba samber a ilyoho gba yevese ningir sha anyinya ken tar la cii, yôôn er i gbe u a tim Mbayuda ken  tartor la cii yô. Hen ase er yange a ungwa kwaghyôôn ne ken Yerusalem, ape asande a Mbayuda mba ve due ken uikyangen ken Babilon kera ve hide, ve lu nôngon u hiden maan gar u lu a gil u yisan un kpaa ga la ve, a lu yô. Alaghga Mordekai kpa shighe u ungwa kwaghyôôn u cieryol ne la hen sha kwagh ve, kua kwagh u ahuraior a na man anmgbianev nav mba ken Shushan mbara cii. Er ishima vihi un kpishi shi za un iyol, lu fan kwagh u una er ga yô, a ande akôndo na, a ta ikyondo uya, a haa mtwem iyol, gba vaan genger genger karen hen atô u gar. Kpa Haman yô, tema vea tor lu man kwagh, kwagh gba un sha ijungwen i a na kpila i Mbayuda mba ve lu ken Shushan man ahuraior a ve la ga.—Ôr Eseter 3:12–4:1.

21 Mordekai nenge ér gba u una er kwagh sha u yiman Mbayuda. Kpa una er nyi? Eseter ungwa kwagh u ishimavihin i Mordekai la, shi tindi a akondo ér i za na Mordekai, kpa mayange Mordekai lumun ér i sur un ishima ga. Alaghga tsô ndera henen er i hii ve Yehova Aôndo na, a de ér i yem a Eseter a za hingir pendatyou u tor u a civir Aôndo ga la. Kpa hen shighe ne pande hii u nengen a ityôkyaa. Mordekai tindi loho hen pendatyou, lu zamber a na ér a lam a tor a zamber a na, tor a er kwagh “sha ci u nongo na.”—Eseter 4:4-8.

22. Hii nan ve yange cier Eseter iyol u zan sha ishigh ki nom na, u lu tor laa? (Nenge ngeren u shin kpe la.)

 22 Ishima yange ia za Eseter iyol kpishi shighe u ungwa loho ne la. Lu kwagh u kar jighjigh na u nan kpôô kpôô je ne. Yange cier un iyol, vough er pase Mordekai shighe u lu lamen a na la nahan. A umbur Mordekai kwagh u tindi u tor la. Lu kwagh u or a gba za duen ape tor a lu tsô, a u tor yilan nan shio yô, nana kpe. Saa di aluer tor naregh tôgh nagh ku zenaria sha nan tseegh ve nana war ye. Man Eseter lu a ma ityôkyaa i veren ishima ér tor a za er a na nahan ga, gadia vande nengen kwagh u er Vaseti zum u venda u zan hen tor shighe u tor yila un la. Eseter kaa a Mordekai ér mba a̱ yila un u zan hen tor ga kuma hegen ayange 30! Kwagh la tseegh kpa na Eseter lu henen ér alaghga kera doo tor a na ga shinii. *—Eseter 4:9-11.

23. (a) Ka nyi Mordekai yange ôr sha u seer taver jighjigh u Eseter? (b) Er nan i doo u se dondo ikyav i Mordekai laa?

23 Mordekai yange ôr kwagh a Eseter sha gbenda u seer taver jighjigh na u nan. A kaa a Eseter ér, aluer a er kwagh ne ga kpa, myom una va hen Mbayuda hen ma ijiir igen. Man un di yô, a fa inyô ér una lu iyol ishô shighe u mtev u sha ican la una hii laa? Sha kpôô yô, Mordekai yange tese ér un na Yehova, u lu u mayange una de ér i tim ior nav shi i bunde awashima na ga la jighjigh un tôô ave sha. (Yos. 23:14) Maa a pine Eseter ér: “Ka an nan fe, alaghga ka sha kwagh ne je man u zough a icivir i tor hen shighe ne ye gaa?” (Eseter 4:12-14) Sha mimi yô, ikyav i jighjigh u Mordekai la, kuma i se dondo gaa? Yange na Yehova, Aôndo jighjigh vangertiôr. Se se er nahan kpa?—Anz. 3:5, 6.

 Jighjigh Na Yange Taver Hemba Mciem Ma Kuugh

24. Eseter yange tese jighjigh u nan man ishimataver nena?

24 Eseter kpa, shighe kuma u una er kwagh. A kaa a Mordekai ér a za kohol Mbayuda cii ve hôr kwaghyan ayange atar, un kpaa una er nahan, a mase kuren kwaghôron na sha mkaanem ma zan zan nyian kpa ma tese jighjigh u nan kua ishimataver na yô, ér: “Aluer mea saa yô, m saa di je ve.” (Eseter 4:15-17) A̱ shin nan kpa, yange er msen ken ayange la kpoghuloo, hemba er vanden eren kera la. Ken masejime yô, iyange ikyar kuma. Eseter wuha iyol sha ikyondo na i tor i hemban doon cii la, a er hanma kwagh u fatyô cii sha gbenda u a doo tor yô. Maa a za hen tor.

Eseter yange wa uma na ikyo ga sha er una yima ior mba Aôndo yô

25. Pase kwagh u yange za hemen shighe u Eseter za sha ishigh ki nom na la.

25 Er i pasen ken mhii u ityough kin nahan, Eseter za nyôr hen tor. Se fa tsô ser ishima yange ia ta un kwe, shi una lu eren msen shin ishima tsung. Eseter za nyôr ape Ahasueru tema sha ikyônough nagh ki torough la sha er una nenge a na yô. Alaghga yange una nôngo ér una kav er ishigh ki tor ki lu sha mi la. Aluer yange gba u una kegh yô, a lu un er ka kwagh u gbem sha won nahan. Kpa ken masejime yô, nom na nenge a na. Jighilii yô, yange kpiligh Ahasueru iyol, kpa gema vihi ishima ga. A nalegh tôgh nagh ku zenaria ku lu a mi la!—Eseter 5:1, 2.

26. Er nan ve i gbe u Mbakristu mba mimi vea lu a ishimataver er Eseter nahana, man er nan ve tom na la lu di mhii tsô?

26 Ahasueru yange kegh ato a Eseter. Eseter yange na Aôndo jighjigh vangertiôr, shi kera wa uma na ikyo ga sha er una yima ior nav yô, nahan a ver ikyav i dedoo hen mbacivir Yehova cii, zan zan nyian kpaa. Mbakristu mba mimi nyian kpa, ikyav i ambaaior ne gba ve kwagh kpen kpen. Yesu yange kaa ér a fa mbadondon un sha dooshima ve u tangen iyol ga la. (Ôr Yohane 13:34, 35.) Kpa ashighe kpishi ka i gba u saa se lu a ishimataver er Eseter nahan ve, se fatyô u tesen imba dooshima la ye. Kpa er Eseter wa uma na ikyo ga sha ci u ior mba Aôndo sha iyange la nahan kpa, lu a lu mhii tsô. Una er nan ve una pase tor a kuma un ér Haman, orwasen un mhen u a hembe soon un la ka iferor u lun a mbamhen mbabovo? Una er nan ve una war ior nava? Se zua a mbamlumun sha mbampin mban ken ityough ki dondon kin.

^ par. 2 Ior kpishi hen ér lu Ahasueru shi i yilan un ér Shaseta u sha I, u hemen tartor u Mbapershia hii ken inyom i 496 C.S.Y (Cii man Shighe u Yesu) la ye.

^ par. 9 Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “Mbampin mba i Pin sha Kwagh u Eseter La,” ken ityough ki sha 16 la.

^ par. 18 Er yange i tim Mbaamaleki mba “ve shi her” la sha ayange a Tor Hesekia la yô, adooga Haman lu môm ken asande a Mbaamaleki mba masetyô mba ve shi uma hen shighe ne la.—1 Kron. 4:43.

^ par. 19 Haman yange tôndo zwa u nan agbenger a azurfa 10,000; inyaregh kin sha ayange ne ka udola miliôn uderi imôngo. Aluer ka Ahasueru yange lu Shaseta u sha I la yô, lu inyaregh kin seer nan ve lumun a kwagh u Haman la ye. Yange gba u Shaseta una ombo inyaregh kpishi ve, una hii ityav mbi ndera wan ishima u nôngon a tartor u Grika, mbi mbi va hemba un la ye.

^ par. 22 Yange i fa Shaseta u sha I la ér, ka or u vihin ishima kpoghuloo u a ngôôr geman inja ga yô. Orgrika ugen u timen sha akaa a mbayiase, u i yilan un ér Herodotus yô, nger akaa agen a a tese ieren i Shaseta ne, a yange er shighe u lu nôngon ityav a tartor u Grika yô. U tesen ikyav yô, Shaseta yange na zwa ér i ver utso imôngo ijiir i môm hen kungwa u i yer ér Hellespont la, i er tsar u peren sha mi. Yange ijeverahumbe i va vihin tsar la yô, Shaseta na zwa ér i za gber mbainjinia mba yange ve er tom shon la mtom, shi kaa a ior nav ér ve “tsaha” kungwa la, sha u gbidyen mngerem nam, shi ôron mkaanem ma i nger u tuhwan kungwa mnger shon la genger genger. Shi zum u ornyar ugen va zamber ér i de wan na, a de nyôron shoja ga yô, Shaseta na zwa i gber wan la atôôn ahar, shi i tese ikom na ior nenge, sha er a lu ve icintan yô.