Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH INYIIN

“Henpe Ú Za Cii, Mo Kpaa Me Za”

“Henpe Ú Za Cii, Mo Kpaa Me Za”

1, 2. (a) Pase er zende u Rutu man Naomi lu la, shi pase ishimavihin ve la. (b) Zende u Rutu yange u kaha a u Naomi nena?

RUTU lu zenden vea Naomi ikyooso ikyooso sha gôgô gbenda u ken taaikyôngo u Moabi la. Ve lu ve uhar tseegh ken ikyôngo kira. Nenge ase a Rutu ken ishima you er a lu kenger iyange hiden kenger ngô u nom na, henen ér iyange za hegen, nahan shighe kuma u vea ker ijiir i vea yav yô. Naomi doo un ishima tsung, nahan una er kwagh u a fetyô cii u nengen sha a na.

2 Kasev mba uhar mban cii ure kpishi. Naomi lu kwasecôghol anyom vese, kpa hen shighe ne lu zungwen ikyu i ônov nav uhar mba ve sember kpen yô, ka Kilion man Malon je la. Rutu kpa lu zungwen kpishi. Malon lu nom na. Rutu man Naomi cii lu yemen ken tar u Iserael, ken gar u Betelehem. Er ve lu yemen ijiir i môm nahan kpa, zende ve la gema kaha. Naomi lu yemen ken ya na. Kpa Rutu yô, a fa ape u lu yemen ga; a undu ior nav man tar na man aeren a ityô na, kua mbaaôndo mba hen tar na cii, lu yemen tar ugen.—Ôr Rutu 1:3-6.

3. Ka mbamlumun sha mbampin mba nyi vea wase se u kaven jighjigh u Rutu?

3 Lu nyi i mgbegha gumkwase ne ve undu ityô na, yem ken tar u a fa u ga nahana? Rutu una er nan ve una nenge sha iyol na kua Naomi? Mbamlumun mba se zua a mi sha mbampin mban la, vea wase se se seer nengen a igbenda i se kav jighjigh u Rutu, u lu wankwase ken Mbamoabi la yô. (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Takerada u Ú Lu Er Ka Ikyagh Ki Hweegh Yô” la.) De se hii timen sha ityôkyaa i yange i na ve kasev mban hingir u zenden sha gôgô gbenda u zan ken Betelehem la yô.

Tsombor u Ku War Timin Yô

4, 5. (a) Lu nyi i na ve tsombor u Naomi yem shir ken tar u Moabi? (b) Ka mbamtaver mba nyi Naomi yange tagher a mi ken Moabi?

4 Rutu vese ken Moabi, antar ugen u lu sha ityough ki Zegemnger u Kuugh la yô. Tar ne hemba lun tar u agunguu shi u pande u lu a ikyon ker kpuaa, shi u lu a apev kpaa. “Tar u Moabi” lu tar u doon iyiav kpishi, kua sha ashighe a ijen ia gba ken Iserael je  kpaa. Yange lu ijen ne kpa, i na ve Rutu hingir u fan Malon kua tsombor na ye.—Rutu 1:1.

5 Ijen yange i gba ken tar u Iserael tsung, sha nahan yô, Elimeleki, nom u Naomi, mough a na kua ônov nav uhar, ve yem shir ken tar u Moabi. Er tsombor ne yem shir yô, yange ua tagher a mbamtaver sha kwagh u jighjigh ve u nan kpishi, sha ci u yange i gba u hanma shighe yô, Mbaiserael vea zaan hen icighanjiir u Yehova tsua la vea za civir un her. (Dut. 16:16, 17) Naomi za hemen u lun a jighjigh u nan her taveraa. Nahan kpa, zum u nom na kpe la, a ure kpishi.—Rutu 1:2, 3.

6, 7. (a) Shighe u ônov mba Naomi ve vôso ônkasev mba Moabi la, alaghga kwagh la yange una za un iyol sha ci u nyi? (b) Er nan ve se fatyô u wuese Naomi sha ieren na a kasev mba ônov laa?

6 Shighe u ônov mba Naomi vôso ônkasev mba Moabi la kpa, alaghga ishima ia za un kpishi. (Rutu 1:4) Yange fa dedoo er ngise Aberaham, tertamen u ikyurior na la, nôngo sha afatyô na, er kwase ken anmgbianev nav mba ve civir Yehova la, va na wan na Isaka yô. (Gen. 24:3, 4) Shighe kar yô, Tindi u Mose ta Mbaiserael icin ér, ve de eren kasev ken atôatyev sha ci u ônov vev ga, shi ve de ne ônov ve mba kasev ken atôatyev kpaa ga, sha u ve de gem ior mba Aôndo hingir mbacivir akombo ga yô.—Dut. 7:3, 4.

7 Nahan kpa, Malon man Kilion vôso ônkasev mba Moabi. Aluer kwagh ne yange una vihi Noami kpa, adooga gema tese Rutu man Orpa, kasev mba ônov nav mban erdoo man dooshima. Alaghga lu a ishimaveren ér yange sev a hungwa a av, vea hingir mba civir Yehova er un nahan. Bibilo pase jighilii er ishima lu Noami ker sha kwagh ne ga, kpa se fa ser Rutu kua Orpa yange ve soo Naomi kpishi. Er ve lu kangenaa yô, kwagh ne wase ve zum u kwagh u vihin tsung er ve yô. Kasev mban lu a mar ônov ga tsô, ve hingir kasev mba côgholov.—Rutu 1:5.

8. Alaghga tsô lu nyi i na ve Rutu hingir u soon kwagh u Yehovaa?

8 Kwaghaôndo u Rutu eren la wase un u wan ishima shighe u va tagher a kwagh u vihin tsung ken uma na la je kpa? Taver u kaan ér kwagh lu nahan tsô. Mbamoabi civir mbaaôndo kpishi, man u hemba zan gwa yô, lu Kemoshi. (Num. 21:29) Ikyav tese ér kwaghaôndo u Mbamoabi la kpa eren ipila kua akaa a vihin tsung, a i eren sha ayange la, er u kôron mbayev nan mbaaôndo iniav a mi nahan. A̱ shi nan kpa, nyityôkwagh i Malon shin Naomi tese Rutu sha kwagh u dooshima man mhôônom ma zungwen ma Yehova, Aôndo u Iserael cii yô, i̱ kôr un ken ishima tsung sha ci u, yange una nenge a kposo u Yehova a mbaaôndo mbagenev wang. Yehova ka Aôndo u a hemen sha dooshima yô, ka u pilagh ga. (Ôr Duteronomi 6:5.) Alaghga tsô, shighe u Rutu vaa ku bee kera la, hemba lun kôôsôô a Naomi cii, shi keghen ato a kwase u ganden la hanma  shighe cii, ungwan akaaôron a Yehova, Aôndo Uhembanagee, kua ityom na i kpilighyol man gbenda u a eren kwagh a ior nav sha dooshima man sha mhôôn la.

Rutu er kwagh sha kwaghfan sha u lun kôôsôô a Naomi shighe u ior kpe ve, ve lu zungwen la

9-11. (a) Naomi man Rutu kua Orpa yange ve er nena? (b) Ka nyi se fatyô u henen ken akaa a vihin tsung a yange er Naomi man Rutu kua Orpa laa?

9 Naomi lu ungwan akaa a a lu zan hemen ken tar na yô. Iyange igen yô, a ungwa ér ijen i i gba ken tar u Iserael la bee, man alaghga ungwa kwagh ne hen ma Oriserael u zenden eren kasua. Yehova va sôr ior nav hen shighe ne. Kwaghyan hide dumbur ken gar u Betelehem u inja i iti na lu “Iyou i Kwaghyan” la. Nahan Naomi nenge ér doo u una hide ken tar na.—Rutu 1:6.

10 Kpa Rutu man Orpa vea er nena? (Rutu 1:7) Shighe u noov vev kpe kera la, kasev mban hingir u lun a Naomi kôôsôô. Ikyav tese ér Rutu yange hemba soon kwagh u Naomi cii, sha ci u erdoo na kua jighjigh u na Yehova la. Kasev mba côgholov mba utar mban cii mough u hiden ken Yuda imôngo.

11 Kwagh u Rutu ne umbur se ér, akaa a vihin nga eren ior mba dedoo kua ior mba mimi man mba bov cii. (Orpa. 9:2, 11) Kwagh ne shi tese se ér zum u akaa a vihin tsung a er se yô, doo u se ker iwasen hen mbagenev, sha er vea sur se asema yô, hemban cii je yô, hen mbara mba Yehova, Aôndo u Naomi civir la, a lu ijiir ve i yeren la.—Anz. 17:17.

Dooshima u Mimi u Rutu Lu a Mi La

12, 13. Er nan ve Naomi yange soo ér Rutu man Orpa ve yem ken uya vev, ve de ve a na imôngo ga, man kasev mba uhar mban er nena sha hiihii laa?

12 Kasev mba côgholov mba utar mban mough ken tar u Moabi, mba yemen naghelaa yô, kwagh ugen shi hii u zan Naomi iyol. A gba henen kwagh u kasev mba uhar mba ve lu a na mbara, a nenge er un doo ve ishima man er yange ve soo ônov nav kpaa yô. Ishima lu zan un iyol ér alaghga un ngu seer ve ikyav. Aluer ve undu tar ve, ve va a na imôngo ken Betelehem yô, ka nyi una er sha ci ve?

13 Ken masejime yô, Naomi kaa a ve ér: “Gba yemen nen tsô, hanmô wen nana̱ hide hen ya u ngô u nan; TER A̱ er a ven doo doo er lu ne er a mba ve kpe la doo doo kua mo kpaa nahan.” Shi a ôr  kwagh u tesen ér lu a ishimaveren ér Yehova una er a ve doo doo, una na ve noov mbagenev, vea hide a hii uma u he. Bibilo kaa ér: “Tsô a suse ve zwa, maa ve gba vaan genger genger.” Kwagh ne tese er i hii ve Rutu man Orpa var a Naomi u lu ishima legh legh shi tangen iyol ga la yô. Kpa, Rutu man Orpa gba sendegh ér: “Ei, sé yem a we imôngo hen ior ou.”—Rutu 1:8-10.

14, 15. (a) Orpa yange hide hen nyi? (b) Naomi yange nôngo ér Rutu a de ve a na imôngo ga nena?

14 Er ve lu sendegh nahan kpa, Naomi lumun fefa ga. A pase ve wang er un lu a kwagh u una er sha ci ve ken Iserael ga yô, gadia un kera ngu a nom u nana nenge sha a na ga, shi un ngu a ônov mba vea vôso ve kpaa ga, shi ka kwagh u una zua a nom ugen shin una mar ônov mbagen kpaa ga. A pase ve er i vihi un kpishi, er un lu a tuula iyol u nengen sha ve ga yô. Orpa yô, kav kwagh u Naomi lu ôron ne. Tsombor na lu ken tar u Moabi, ngô na man ya na jimin lu her. A nenge yô, guda u lun ken tar u Moabi. Tsô, er vihi un tsung kpaa, a suse Naomi zwa, a hide hen ior nav.—Rutu 1:11-14.

15 Rutu di ye? Un kpa Naomi lu a na imo i môm tsô. Nahan kpa, Bibilo kaa ér: “Rutu yô, var a na.” Alaghga tsô Naomi yange na ijime lu yemen cii ve va mase kaven ér Rutu ngu van un ijime ye. Tsô a gema a gba kaan a Rutu var var ér: “Nenge, anngôu hide hen ityô na kua hen aôndo na kpaa; yô, we kpaa hide a anngôu imôngo.” (Rutu 1:15) Ú ôr ivur ne ú ver ishima yô, ú nenge a kwagh u injaa ugen u mkaanem ma Naomi mara ma pase yô. Orpa yange hide hen ior na tseegh ga, kpa hide hen “aôndo na” kpaa. Yange soo ér una za hemen u civir Kemoshi kua mbaaôndo mbaaiev mbagenev mbara. Lu kwagh u Rutu kpa soo laa?

16-18. (a) Rutu yange tese ér Naomi man Aôndo u Naomi civir la doo un ishima sha mimi nena? (b) Ka nyi se hen hen Rutu sha kwagh u dooshima u mimi? (Nenge foto u kasev mba uhar mban la kpaa.)

 16 Shighe u Rutu cir Naomi ijime sha gbenda u yange u hua kweng ve Naomi gema lu ôron kwagh a na la, ishima lu Rutu ker ta ta ta ga cii. Ishima na cii lu sha Naomi, a soo un kpishi kua Aôndo u Naomi civir la. Tsô Rutu kaa ér: “De zem iyol wer, m̱ de u zan a we, m̱ undu u, m̱ hide ga; gadia henpe ú za cii, mo kpaa me za; henpe ú za tsa la, ka her mo kpaa me tsa ye; ior ou ka ior av; Aôndo wou kpaa ka Aôndo wam; ijiir i ú kpe her la, ka her mo kpaa me kpe, á iim her ye; TER A̱ er a mo nahan, i̱ hemba nahan kpaa, ka ku tseegh ua pavem a we ye.”—Rutu 1:16, 17.

“Ior ou ka ior av; Aôndo wou kpaa ka Aôndo wam”

17 Mkaanem ma Rutu ôr man kpilighyol, je yô, er a kpe i kom anyom 3,000 hegen nahan kpa, ior mba umbur kwagh u yange ôr la her. Ma pase kwagh u ieren i doon tsung igen, ka dooshima u mimi. Naomi yange doo Rutu ishima tsung, nahan a var a na gbang, lu u ape Naomi a ze cii, una lu a na ityô. Lu ku tseegh ua fatyô u paven ve ye. Lu u ior mba Noami vea hingir ior nav, gadia Rutu kegh iyol u undun hanma kwagh u fa ken tar u Moabi cii, kua mbaaôndo mba Mbamoabi mbara kpaa. Rutu kaa vangertiôr ér un soo ér Yehova, Aôndo u Naomi la a̱ lu Aôndo na, kpa Orpa yô, er nahan ga.

18 Tsô ve gba yemen sha gôgô gbenda u zan Betelehem la, ve uhar tseegh. Mbagenev hen ér, alaghga zende ne yange ua tôô ve kasua jimin. A̱ shi nan kpa, ve cii ve lu surun ayol a ve asema shin er ve lu ken mzungu nahan kpaa.

19. U hen wer se fatyô u dondon ikyav i Rutu la sha u lun a dooshima u mimi hen tsombor man ken nongo u Kristu shi soon azende ase sha mimi nena?

19 Nyian ne kpa ior kpishi sha tar tagher a akaa a nan ve ishimavihin. Ken shighe wase u Bibilo i yer ér “ashighe a ican” ne, akaa nga eren se a vihin tsung, a nan se ijungwen. (2 Tim. 3:1) Sha nahan yô, hemba kan hange hange u se lu a ieren i Rutu lu a mi ne. Dooshima u mimi, ka dooshima u ngu a var a kwagh u a gbe un ishima la, a lumun u pasen ga yô, ka ieren i dedoo kpishi ken tar u ú vihi yum ne. Gba u se lu a mi ken ivese, kua hen tsombor wase, shi se tese i sha gbenda u se eren kwagh a mba ve lu akar a ase la, shi gba u se lu a mi ken nongo u Kristu kpaa. (Ôr 1 Yohane 4:7, 8, 20.) Aluer se mba a imba dooshima la yô, tese ér se mba dondon ikyav i dedoo i Rutu la.

Rutu Lu Vea Naomi ken Betelehem

20-22. (a) Naomi yange za shir ken tar u Moabi za hide nahan, mluashe na lu nena? (b) Ka mnenge u kpeegh u nyi Naomi lu a mi sha ican i i lu eren un laa? (Nenge Yakobu 1:13 kpaa.)

20 Aluer or kaa ér nan ngu a dooshima u mimi tsô maa tese ér  nan ngu a mi je ga, saa nana eren akaa a tesen ér nan ngu a ieren ne. Rutu yange zua a ian i tesen ér Naomi doo un ishima sha mimi, kpa lu Naomi tseegh ga, kua Yehova, Aôndo u Rutu tsua ér a̱ lu Aôndo na la kpaa.

21 Ken masejime yô, kasev mba uhar mban za ar hen Betelehem, angar u lu ukilomita 10, vegher u ken imbusutariyan i Yerusalem la. A̱ shi nan kpa ior kpishi hen angar la fa Naomi kua tsombor na, sha ci u ior mba hen ijiir la cii, lu ôron kwagh u mhidi u Naomi la. Kasev mba hen gar la gba kenger un, kpilighyol ér, ‘Ka Naomi je nee?’ Ikyav tese wang ér, twev u yange yem ken tar u Moabi la, gema mlu na kpishi je, mluashe na man ieren na cii tese ér a ya ican shighe lihe shi a ule kpaa.—Rutu 1:19.

22 Naomi pase kasev mba hen ijiir na, mba ngise ve lu mbawanndor a na ne, er ishima i vihi un ker tsung yô. Naomi kera soo ér i yila un sha iti na i Naomi la ga, gadia inja i iti la ér “Iember Yam,” kpa i̱ gema yilan un ér Mara, inja na yô ér, “Kwagh u Vihin.” Naomi u ican er un tsung ne, kure ikyaa ér ka Yehova Aôndo a lu eren un ican ye, er Yobu u vande lun uma a na la kpa kure nahan.—Rutu 1:20, 21; Yobu 2:10; 13:24-26.

23. Lu nyi Rutu hii u henen sha mi, man Tindi u Mose yange kaa ér nyi sha kwagh u atsanaioro? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

23 Naomi man Rutu mba hidi ken Betelehem ayange nga kar kpuaa yô, Rutu hii henen sha kwagh u una eren ve una nengen sha iyol na kua Naomi yô. A fa er tindi ugen ken atindi a Yehova na ior nav Iserael la, lu sha kwagh u nengen sha mbaatsanev yô. Yange i na atsanaior ian i zan ken ishule sha shighe u sunda, za dondon mbasundav ken ijime er ve lu sundan iyiav la, sha er vea yar twar sha kwagh u a shi ken ijime la, kua kwagh u i undu ken ikpisule la yô. *Lev. 19:9, 10; Dut. 24:19-21.

24, 25. Rutu yange er nena shighe u za asegh sha sule u Boashi abu laa, man tom u yaren twar la yange u lu nena?

24 Rutu yange mough za ken ityev sha  shighe u Mbaiserael sundan shair yô, sha er una za ker or u nana lumun un u yaren twar ken sule u nan yô. Shighe u i sundan shair la, adooga lu uwer u sha unyiin nahan. Tsô Rutu za ande sha sule u orgen abu, iti i or ne lu Boashi, lu shagbaor ken tsombor u Elimeleki, nom u Naomi u kpe la. Er tindi u Mose na Rutu ian i yaren twar nahan kpa, a gba karen tsô maa a gba mi je ga, a za pine ian hen wanakiriki u lu ityough sha mbasundav la. Wanakiriki la lumun, maa Rutu kôr tom ave je.—Rutu 1:22–2:3, 7.

25 Nenge ase a Rutu ken ishima you er a lu dondon mbasundav mbara ken ijime yô. Er ve lu sundan shair a uloji vev la, Rutu di ngurum ngu sangen shair mba ve lu undun her la, kangen aile aile, tôôn za veren hen ijiir i una gbire yô. Tom ne lu tom u tie tie, u nyoon iyol, man er iyange i lu kôndon sha tembe la, u hemba lun ican cii. Nahan kpa, Rutu gba uwer ga, una memen yô, í lu u ovur iusa sha icugh shin yan ankwagh ken “ya,” u alaghga lu anityumbe u i er sha ci u mbasundav ve memen ker yô.

Yange kunya kôr Rutu u eren tom kpoghuloo sha er una nenge sha iyol na kua Naomi ga, shin er lu tom u yaren twar nahan je kpaa

26, 27. Boashi lu nyi oro, man yange er kwagh a Rutu nena?

26 A̱ shi nan kpa, Rutu hen ér kwagh a gba or sha kwagh na ga, kpa lu nahan ga. Boashi nenge a na, nahan a pine wanakiriki u nengen sha mbatomov la kwase u a lu yô. Boashi lu or u jighjigh, nahan a sugh mbatomov nav mba alaghga mbagenev ker lu mbatomov mba sha tôndo mba eren tom sha iyange, gayô ushirmbaiorov la, ér: “Ter A̱ lu a Ven.” Ve kpa ve sugh un nahan. Boashi, organden u Yehova doo un ishima tsung ne, wa Rutu ikyo er ka wan na nahan.—Rutu 2:4-7.

27 Boashi yila Rutu ér “wan wam kwase,” maa á kaa a na ér a za hemen u yaren twar ken sule na, shi a luun a ônkasev nav imôngo,  sha er mbatomov nav mba nomso mbara vea bende un ave ga yô. Boashi shi lu nan un kwaghyan u atetan kpaa. (Ôr Rutu 2:8, 9, 14.) Kwagh u hemban cii yô, lu wuese un shi taver un ishima kpaa. A er kwagh ne nena?

28, 29. (a) Yange i fa Rutu ér ka nyi kwasa? (b) U er nan ve u ker ijiir i memen shin akper a Yehova er Rutu nahana?

28 Shighe u Rutu pine Boashi kwagh u shiror er un nahan un er ve, Boashi a er a na doo doo yô, a kaa a Rutu ér un ungwa hanma kwagh u a er a Naomi, ngô u nom na yô. A̱ shi nan kpa, Naomi wuese Rutu, kwase na u doo un ishima yum la sha ato a kasev mba ken Betelehem, nahan ve ôr kwagh a mi Boashi ungwa. Boashi shi fa er Rutu a gem civir Yehova yô, gadia a kaa ér: “TER A̱ er a we dedoo sha aeren a ou la, ma u zough a injar i kuman gbing gbing hen TER Aôndo u Iserael u u ve u va ker ijiir i memen shin akper a Na” la.—Rutu 2:12.

29 Sha kpôô yô, mkaanem man yange ma a taver Rutu ishima kpen kpen! Sha ci u Rutu tsua Yehova Aôndo u Iserael ér a lu ijiir na i memen shin akper a na er anwankyegh ngu a uve ken akper a ngô na nahan. Yange sugh Boashi er a lam a na kundu kundu, a sur un ishima nahan. Tsô a yar twar zan zan iyange kar been.—Rutu 2:13, 17.

30, 31. Ka nyi se fatyô u henen hen Rutu sha kwagh u dooshima u mimi man tom u eren kua iwuese?

30 Kwagh u Rutu er la ka ikyav i dedoo hen se mba se lu nôngon a uma sha shighe u inyaregh ki taver yum ne. Yange shir ave ér ior mbagenev ve eren un akaa sha ci u un ngu kwasecôghol yum ga, sha nahan yô, wuese hanma kwagh u i na un cii. Kunya kôr un u eren tom kpoghuloo shighe gôgônan sha er una nenge sha Naomi, ngô u nom u doo un ishima kpishi la ga, shin er lu tom u yaren twar nahan je kpaa. Yange ungwa kwagh u i wa un u tesen un er una eren tom a zayol shio shi una lu vea ônkasev mba kwagh a za un iyol ga la. Kpa kwagh u hemban cii yô, mayange hungur a Yehova Aôndo, Ter na u lu kuran un, shi lu ijiir na i memen jim jim la ga.

31 Aluer se kpa se mba a dooshima u mimi er Rutu nahan, shi se mba dondon ikyav na i hiden a iyol ijime la, shi eren tom taveraa shi wuese kwagh er un nahan yô, jighjigh wase la, una lu ikyav i dedoo hen mbagenev. Kpa Yehova yange koso Rutu man Naomi nena? Ka kwagh u se lu timen sha mi ken ityough ki dondon kin je la.

^ par. 23 Tindi ne yange lu tindi u doon kpen kpen; a̱ shi nan kpa, imba tindi ne lu ken tar u Moabi ga. Ngise la, i eren a kasev mba côgholov ken ityar i í dondo a Mbaiserael la, sha inja ga. Takerada ugen kaa ér: “Yange nom u kwase a kpe yô, i gba u a lu ônov mba kwasecôghol la vea nengen sha nan ye, kpa aluer nan ngu a wan ga yô, i gba u nana tee iyol i nan ken kpan, shighe ugen yô nan gema eren gbaga, shin nan wua iyol i nan.”