Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH PUE KAR IHIAR

Aôndo Na Sur Un Ishima

Aôndo Na Sur Un Ishima

1, 2. Lu nyi i er sha iyange i hemban cii ken uma u Eliyaa?

ELIYA yevese ken ura er ime lu wan seer a seer la. Gbenda u zan ken gar u Yesereel la shi un ken hemen gôgônan, man lu anye ga. Nahan cii kpa, a za hemen u yevese a u memen shio, gadia “uwegh ku TER” lu sha a na. A̱ shi nan kpa, agee a a lu un ken iyol hen shighe ne la lu agee a a lu a vande kaven ken iyol na mayange ga yô. Nenge ase yô, Eliya yevese je za kar anyinya a a tôô Tor Ahaba sha ikyekye na i kperan a kpera la kpaa!—Ôr 1 Utor 18:46.

2 Eliya ngu sha gôgôgbenda ne tswen hegen. Nenge ase a na ken ishima you er a lu yevese, ura u lu haan un sha ityou ndôôr un sha akurashee yô, man er a lu henen sha kwagh u a er sha iyange i hemban kpilighyol ken uma na cii la yô. Sha mimi yô, kwagh u er sha iyange ne la tese mhembe u Yehova, Aôndo u Eliya, shi tese er mcivir u mimi kpa a hembe yô. Hen shighe ne, Eliya gba ica a Uwo u Karmel la, shi er ura kpa lu nôôn yô, lu kwagh u una kera fatyô u nengen a ityough ki uwo la ga. Lu hen uwo ne Yehova ungwa msen u Eliya, nahan er ivande i vesen sha u ior ve nenge er mcivir u Baal á lu mcivir u mimi ga ye. I pon uprofeti mba Baal uderi uderi ken igbar, hanma or nenge er ve lu mbaaferev mba mbien ior yô, nahan i wua ve sha ifer ve la. Eliya maa er msen hen Yehova sha u ura u ú kera nôô ken tar la ga je kuma anyom atar man tiôn la u hii u nôôn yô. Ura maa nôô!—1 Utor 18:18-45.

3, 4. (a) Alaghga tsô shighe u Eliya lu yevese yemen Yesereel la lu a ishimaveren ér kwagh a gema ken Iserael sha ci u nyi? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

3 Er Eliya lu yevese ken ura tan shin mnger sha gbenda u yemen Yesereel, u ú kuma ukilomita 30 la, alaghga lu henen akaa kposo kposo ken ishima ér, i tim uprofeti mba Baal kera nahan, kwagh a gema ken tar u Iserael hen shighe ne. Ahaba una gema ishima keng! Er a nenge i tim uprofeti mba Baal shi i er akaa agen a kpilighyol yô, una de u civir Baal shi una venda ibumegh a torkwase na Yesebel, shi mbacivir Yehova kpa a de u tôvon ve a ican kpee a bunde ga.

“Eliya . . . yevese a kar Ahaba sha hemen zan zan hen hunda u Yesereel”

4 Zum u akaa a lu zan er se soo la yô, ka se lu a ishimaveren ser kwagh á doo á hemba nahan. Alaghga je yô, se hen ser uma wase una  za hemen u doon shi mbamzeyol asev mba hemban vihin mbara je kpa, ve bee a bee je. Nahan aluer Eliya kpa yange hen kwagh nahan yô, a kpiligh se iyol ga cii, gadia un kpa “lu or di inja i môm a vese tsô.” (Yak. 5:17) Kpa jighilii yô, mbamzeyol mba Eliya lu di her tsô. Lu u ica a gba ga je tsô, mciem ma a gba Eliya iyol, ishima ia za un iyol je, una tôm ku. Lu nyi i eree? Man Yehova wase profeti na ne, jighjigh na hide taver her gbang gbang shi zua a ishima i taver nena? De se tôv tsô, se fa.

Kwagh Kôr Gema

5. Kwagh u yange er sha Uwo u Karmel la mgbegha Ahaba u hingir or u nan Yehova icivir je kpa, man er nan ve se fe nahana?

5 Ahaba yange za nyôr ken kwa na u tor ken Yesereel nahan, er kwagh u tesen ér a gema ishima, a hingir or u civir Aôndo kpa? Bibilo kaa ér: “Ahaba ôr Yesebel kwagh u Eliya er la cii, man er a woo uprofeti cii sha sanker kpaa.” (1 Utor 19:1) Nenge ase yô, er Ahaba lu ôron kwase na akaa a á er ken iyange la cii nahan kpa, á ôr kwagh u Yehova Aôndo u Eliya ga. Ahaba lu or u kwagh u Aôndo gba un ishima ga yô, nahan á nenge ivande i sha iyange la sha mnenge u orumace nan nengen kwagh tsô; a tôô ér ka “kwagh u Eliya er” yô. Sha mimi yô, kwagh ne tese un u nan Yehova Aôndo icivir ga. Man kwase na u ishima lu un ker u oron iyev tseegh la gema er nena?

6. Yesebel tindi loho hen Eliya ér nyi, man inja i mkaanem mara ér nyi?

6 Ishima yange i gba Yesebel awambe! Nahan er ishima vihi un ker kpishi yô, a tindi Eliya a loho ne: “Mbaaôndo ve̱ er a mo nahan shi i̱ hemba nahan kpaa, aluer kper hen shighe ne nahan mea gema uma wou una hingir er uma u mô ve ga yô.” (1 Utor 19:2) Yange anger un a ku sha gbenda u hemban vihin cii. Inja na yô, Yesebel lu bumun ér aluer un wua Eliya kpernan keng keng sha u oron iyev i uprofeti nav mba Baal mbara ga yô, guda una kpe di je. Hen ase er mbatyomov mba torkwase la yange vea va nder Eliya hen anjiir na u tsan u ken Yesereel hen tugh mbu ura nôô kpishi la, vea ôr un loho u vihin tsung u torkwase tindi hen a na la ve a lu un yô. Loho ne bende a na nena?

Mciem Gba Un Iyol shi Ishima Yina Un

7. Er Yesebel anger Eliya a ku yô, Eliya hingir nena, man yange er nena?

7 Aluer Eliya lu henen ér kwagh u mcivir u Baal bee a bee je yô, yange una mase kaven er ishimaveren na la cii i gbe mnger yô. Yesebel cighir ishima her gbang gbang. Yange na zwa i vande wuan uprofeti mba Aôndo kpishi, man hegen ne lu Eliya soo u wuan ye. Yesebel anger Eliya nahan, lu Eliya nena? Mciem gba un iyol, nahan a kera ngôôr ga je, a mough a “yevese er una yima uma na.” Eliya lu henen er Yesebel a we ishima u wuan un sha gbenda u vihin tsung  yôô? Aluer ka kwagh u Eliya lu henen sha mi la yô, a lu nahan ve yina ishima, mough gba yevese ye.—1 Utor 18:4; 19:3.

Aluer se soo ser se za hemen u taver ishima her yô, doo u se zer henen sha akaa a vihin a a fatyô u tan se mciem iyol la ga

8. (a) Zayol u Peteru la lu kwagh môm a u Eliya la nena? (b) Ka nyi se fatyô u henen hen Eliya man Peteru?

8 Ka Eliya tseegh a lu or u civir Yehova sha mimi u mciem gba un iyol ga. Apostoli Peteru kpa imba kwagh ne er un. Ikyav i tesen yô, sha shighe ugen la, Yesu kaa a Peteru ér a zende sha kwavmnger vea Na imôngo, apostoli ne ngur zenden yô, a gema a gba “nengen ahumbe.” Nahan cier un iyol, tsô a hii u miren. (Ôr Mateu 14:30.) Kwagh u er Eliya man Peteru ne tese se kwagh ugen u injaa kpen kpen. Aluer se soo ser se za hemen u taver ishima her yô, doo u se zer henen sha akaa a vihin a a fatyô u tan se mciem iyol la ga. Gba u se ver ishima yase sha Un u a ne se ishimaverenkeghen man agee kpaa la.

“Kuma Hegen!”

9. Pase kwagh u zende u Eliya la man er ishima lu un ker shighe u lu yevese la yô.

9 Er mciem gba Eliya iyol yô, a yevese a yem vegher u ken imbusutariyan er ukilomita 150 nahan, a za nyôr ken gar u Bersheba u lu ikyua a joughtar i tar u Yuda ken imbusutariyan la. A za undu wanakiriki na her, a kar tswen a yem ken taaikyôngo. Bibilo kaa ér, a yem “kuma zende u iyange i môm,” nahan nenge ase a Eliya ken ishima er a mough pepe pepe a lu yemen yô; man ikyav tsô tese ér a tôô kwaghyan shin ma kwagh ugen môm ga. Er ishima yina un kpishi, shi cier un iyol yô, lu nôngon yemen hemen hemen, shin er lu tar u agunguu shi lu ikyôngough shi iyange kpa ta baveraa nahan kpaa. Iyange gbe nôngon u miren, tugh mbu pende ishigh u van yô, gande Eliya iyol hen shighe la. A vôr kpishi, nahan a za tema hen itine i kon u yuniper, man lu di kon u ú war lun a mure hen gburumaa la cii je la.—1 Utor 19:4.

10, 11. (a) Inja i msen u Eliya er hen Yehova la ér nyi? (b) Nenge ken avur a Bibilo a i tese ken mkur ikyumihiange i sha 11 la, nahan pase er yange ishima yina mbacivir Yehova mbagenev kpaa yô.

10 Eliya er msen sha gbenda u tesen ér ikyaa kohol un. A sôn ér guda una kpe kera. A kaa ér: “M hemba uter av ga.” Yange fa wener uter nav hingir vuulevu man akuhe shin uwar, kera mba a tahav mbu wasen ma or ga. (Orpa. 9:10) Eliya nenge ér un kpa un kera ngu a ma iwasen iyol ga. Ka nahan ve genger imo kaa ér: “Kuma hegen” ye. Ka nyi shi un lu uma here?

11 Kpiligh se iyol kpishi er i hii ve or u Aôndo la je nahan yange ishima yina un kpishi yôô? I de kpiligh se iyol keng ga. I ôr kwagh u nomso man kasev mba jighjigh ken Bibilo mba yange ishima yina ve  kpishi je ve tôm ku yô, ken ve yô lu Rebeka man Yakob man Mose kua Yobu.—Gen. 25:22, NW; 37:35; Num. 11:13-15; Yobu 14:13.

12. Zum u ú ure tsung yô, u fatyô u dondon ikyav i Eliya la nena?

12 Nyian kpa, se mba ken “ashighe a ican,” sha nahan yô, se fa er i hii ve ior kpishi, kua mba civir Aôndo sha mimi je kpa, ashighe agen ka ve ure kpishi yô. (2 Tim. 3:1) Aluer mlu wou vihi kpishi yô, dondo ikyav i Eliya sha gbaa ne: Er msen hen Aôndo, pase un er ishima i lu u ker cii. Kera kpa, Yehova ka “Aôndo u A lu a ishimasurun cii” yô. (Ôr 2 Mbakorinte 1:3, 4.) Yange sur Eliya ishima kpa?

Yehova Taver Profeti Na Ishima

13, 14. (a) Yehova yange tese sha ikyev i ortyom na ér kwagh u Eliya gba un ishima tsung nena? (b) Er Yehova a fe kwagh wase vindi vindi, kua mbamyen asev yô, kwagh la sur se ishima nena?

13 U hen wer, zum u Yehova shir ashe nenge a profeti na u doon un ishima la, er tema hen itine kon ken taaikyôngo lu sônon ku yô, lu Yehova ken ishima nena? Se ker a ker ahaba sha kwagh ne ga. Eliya yange gbe mnyam yô, Yehova tindi ortyom na hen a na. Ortyom la kpoghor Eliya, nder un, maa kaa a na ér: “Mough sha, ya kwagh.” Tsô Eliya mough, gadia ortyom la ver un ankwaghyan, lu akpekpa u tseen wese wese man mngerem. Man Eliya sugh ortyom la di je he? Bibilo gba kaan tsô ér, profeti la ya kwagh shi ma, maa hide yav her. Yange ure kpishi je, gande un u lamen shinii? A̱ lu nyi je i er kpa, ortyom la shi hide va nder un kwa u sha uhar, alaghga kwa ne lu sha use. Kwa ne kpa a taver Eliya ishima ér, “Mough sha ya kwagh,” maa a ôr mkaanem ma shilen iyol man ér, “zende ngu u her je gande.”—1 Utor 19:5-7.

14 Er Aôndo na ortyom ne mkav yô, a fatyô u fan ape Eliya lu zan yô. Shi a fa kpaa ér, Eliya una fatyô u zan zende la sha agee a na ga. Er se fe ser, se mba civir Aôndo u a hembe fan mbaawashima asev man mbamyen asev a vese yô, kwagh ne na se ishimasurun kpishi! (Ôr Pasalmi 103:13, 14.) Kwaghyan la wa Eliya agee iyol kpa?

15, 16. (a) Kwaghyan u Yehova na Eliya la, yange wase un u eren nyi? (b) Er nan ve i doo u se wuese gbenda u Yehova a koson mbacivir u nyian laa?

15 Bibilo kaa ér: “A mough, a ya, a ma; man sha agee a kwaghyan la je, a zende ayange akunduahar kua aime akunduahar, zan zan a za ar hen Horebi, uwo u Aôndo la.” (1 Utor 19:8) Eliya yange hôr kwaghyan ayange akunduahar man aime akunduahar vough er Mose u vande lun uma a na anyom deri ataratar ken ijime la kua Yesu u va lu uma, er anyom dubu nahan ken hemen la kpa ve hôr nahan. (Eks. 34:28; Luka 4:1, 2) Kwaghyan la bee a mbamzeyol nav cii ga, kpa gema taver un sha gbenda u kpilighyol. Nenge ase er igyandenor ngura nahan lu zenden sha ican ken taaikyôngo, ape gbenda lu ga, ayange ayange zan zan zurum uwer môm man tiôn yô!

16 Nyian ne kpa, kape Yehova a taver mba civir un je la. Eren  kwagh ne sha u nan ve kwaghyan sha ivande ga, kpa taver ve sha gbenda u hemban lun a inja cii. Koson ve ken jijingi. (Mat. 4:4) Ka sea henen kwagh u Aôndo ken mkaanem nam kua ken ityakerada i pasen Bibilo la yô, i lu inja er se mba yan kwaghyan u a wasen se u civir un nahan. Alaghga kwaghyan u ken jijingi u se ye ne una bee a mbamzeyol asev kera cica cii ga, nahan kpa kwaghyan ne una wase se u wan ishima a ma kwagh u adooga ma se fetyô u wan ishima a mi ga yô. Shi una na se “uma u tsôron” kpaa.—Yoh. 17:3.

17. Eliya yange yem hana, man lu akaa a vesen a nyi vande eren hen ijiir laa?

17 Eliya zende nôngo u kuman ukilomita 320, cii ve za mase aren hen Uwo u Horebi ye. Uwo ne lu ijiir i akaa a vesen vande eren her yô; lu heen, Yehova Aôndo lu ande hen Mose sha ikyev i ortyom ken nomborusu u u due ken atô u ageva la ye, shi lu heen kpaa va ya ikyuryan i Tindi la a Mbaiserael ye. Eliya za ar her yô, a kar a za nyôr ken bar.

Er Yehova Sur Profeti Na Ishima shi Taver Un La

18, 19. (a) Ortyom u Yehova tindi hen Eliya la, pine un ér nyi, man Eliya na mlumun ér nyi? (b) Ka atôakyaa atar a nyi yange na ve Eliya ure kpishi?

18 I ôr Eliya “imo” i Yehova hen Horebi, man alaghga lu ortyom ôr un i ye; a pine un ér: “Ka nyi u eren heene, Eliya?” A̱ shi nan kpa, i pine un mpin ne sha imo i kundu kundu, ka nahan ve Eliya hii u pasen er ishima i lun ker yô. A pase ishima na cii! A kaa ér: “Ishima tseem tsung sha kwagh u TER, Aôndo u akum a Sha; gadia Mbaiserael undu ikyuryan You, ve vihi atse a Ou a nanden nagh sha mi, shi ve wua uprofeti Ou sha sanker; mo m mase shin tswen; man shi mba keren mo a ku kpaa.” (1 Utor 19:9, 10) Kwagh u Eliya ôr la, a̱ bunde kpa pase atôakyaa atar a yange na ve ure kpishi yô.

19 Hiihii yô, Eliya nenge ér tom na cii ka gbilin tom tsô. Shin er Eliya civir Yehova anyom anyom sha ‘ishima tseen tsung’ shi icighanti u Aôndo man mcivir na hemba un hanma kwagh cii nahan kpa, a nenge er kwagh lu vihin gban a gba kera yô. Tar na ban a jighjigh u nan her tsô, shi ior lu hemban ato, mcivir u aiegh kpaa lu samber a samber. Kwagh u sha uhar yô, Eliya hen ér un ngu tswen. A kaa ér, “mo m mase shin tswen,” inja er lu un tswen mase lun or u civir Yehova u shi ken tar la nahan. Kwagh u sha utar yô, mciem gba Eliya iyol. I vande wuan uprofeti mba Aôndo mbagenev, nahan a na jighjigh ér ka un hegen. Alaghga yange a lu Eliya ican kpishi u pasen atôakaa a ishima za un iyol sha mi ne, nahan kpa a de ér iyolmoron shin kunya u yange un ga. Er bugh ishima na hen Aôndo ken msen yô, kwagh ne hingir ikyav i dedoo je Eliya ver sha ci u mbajighjigh cii ye.—Ps. 62:8.

20, 21. (a) Pase kwagh u Eliya nenge a mi sha zwa u bar sha Uwo u Horebi la yô. (b) Er Eliya nenge a tahav mbu Yehova yô, kwagh la wase un nena?

20 Yehova bee a mciem ma Eliya shi kar a akaa a nan un  ishimanyian cii kera nena? Ortyom la kaa a Eliya ér a̱ tile sha zwa u bar la. Eliya er er ortyom la kaa un nahan, shin er fa kwagh u una za hemen ga nahan kpaa. Zegeahumbe za va kwa môm kpoo! Alaghga ihyuran i ahumbe la taver je cier iyol, gadia zegeahumbe la pav iwo shi hembe avande kpaa. Nenge ase a Eliya ken ishima you er a cir ave sha ishi man er a ker zege ikyondo na i sha akôvanyam i ahumbe a toron baveraa a lu daase a mi la yô. Heela tseegh ga, nenge er a sôghôr angahar inya, a lu nôngon ér una gba ga yô, gadia inya hii u tenger kpishi—tar tenger hen haregh la cii! Lu a tile Eliya iyol ga tsô, shi usu za va, tsee baveraa je gande un hide nyôr ken bar sha er u de hian un ga yô.—1 Utor 19:11, 12.

Yehova yange tese tahav nav mbu mbu lu a ikighir ga la sha u surun Eliya ishima shi taver un ishima

21 Bibilo kaa a vese ér akaa a utaha a ken igbetar a yange er ne cii, Yehova lu ken môm ga. Eliya yange fa je ér Yehova ngu er ma aôndo u i ôron a ôr kwagh na ken kwaghhir, imba er Baal, u mbacivir un wuese un, kaan sha mtsum ér “ngu a tahav mbu kôôm abeen,” shin nôôn ura la nahan ga. Ka Yehova jighilii a lu Imbor i tahav mbu kpilighyol mbu mbu lu ken akaa a igbetar la cii ye, shi a hemba hanma kwagh u a gbe un cii tahav ica je. Usha je kpa una fatyô u ngohol wen ga! (1 Utor 8:27) Akaa ne cica cii wase Eliya nena? Umbur mciem nam mara. Er Aôndo u lun a tahav mbu kpilighyol er Yehova nahan, ta ikyaa ken Eliya yô, ityôkyaa kera lu i una cia Ahaba man Yesebel ga!— Ôr Pasalmi 118:6.

22. (a) ‘Imo, i i za va luee’ la, taver Eliya ishima ér á gba kwagh nena? (b) A̱ shi nan kpa ‘imo, i i za va luee’ la, due hana? (Nenge ngeren u shin kpe la.)

22 Usu la ngu kar kera yô, hide huan ving, maa Eliya ungwa “anihuran za va luee.” Ihyuran la lu imo; imo la shi kaa a Eliya ér a̱ pase er ishima i lu un ker yô, tsô a pase akaa a ishima lu zan un iyol sha mi la sha kwa har. * Alaghga er lu pasen la ishima seer gban un shimi. A̱ shi nan kpa, Eliya hemba zuan a ishimasurun ken kwagh u ‘imo, i i za va luee’ la, ôr a na la. Yehova wase Eliya u kaven er a gbe kwagh yô. A er kwagh ne nena? Aôndo pase un awashima na u ken hemen u timin mcivir u Baal ken tar u Iserael kera la. Kwagh ne tese wang je ér tom u Eliya lu gbilin tom ga, gadia lu u awashima u Yehova una yem hemen hemen a ma kwagh u yangen un shio. Bee kera yô, Yehova wa Eliya ken awashima na ne her  tsô, gadia Yehova hide shi tindi un sha u a za er tom, shi kaa un kwagh u una er jighilii yô.—1 Utor 19:12-17.

23. Yehova yange wase Eliya sha igbenda ihiar sha u kwagh u mtswenem nam mara nena?

23 Hide di sha vegher u Eliya nenge wener, un ngu tswen la di ye? Yehova er akaa ahar a wasen un sha kwagh ne. Hiihii yô, a kaa a Eliya ér, a̱ shighe Elisha mkurem sha u a va ngohol un uwegh ken tom na u profeti la yô. Lu u gumor ne una hingir ikyar-tom u Eliya, shi una wase un tom anyom imôngo je. Nenge imba er yange i sur Eliya ishima sha gbenda u dedoo sha wono! Sha uhar yô, Yehova pase un kwagh u saan iyol ne, ér: “Me shi ior dubu utaankaruhar ken Iserael, ka mba anu a ve a gur Baal inya ga la cii, man hanma zwa u u susu un kpaa ga yô.” (1 Utor 19:18) Eliya lu tswen ga. Ishima yange ia hingir Eliya ker saan saan kpishi shighe u ungwa kwagh u mbajighjigh udubu imôngo, mba ve venda u civir Baal mbara yô. Gba u Eliya una za hemen u eren Yehova tom sha mimi heregh, sha er una lu mbajighjigh mban ikyav i dedoo hen shighe u ior kpishi lu hemban Yehova ato ne yô. Sha mimi yô, mkaanem ma Eliya ungwa hen ortyom u Yehova, ‘imo i i za va luee’ la yange ma taver Eliya ishima kpen kpen.

Bibilo ngi er ‘imo, i i za va luee’ i Yehova a lamen a vese nyian yô

24, 25. (a) Se fatyô u ungwan ‘imo, i i za va luee’ i Yehova la nyian nena? (b) Er nan ve se fe ser, Eliya ngohol ishimasurun i Yehova na un laa?

24 Alaghga se kpa ka sea nenge a tahav mbu mbu lu ken akaa a Yehova a gbe la yô, i kpiligh se iyol kpishi er Eliya nahan, man ka i kpiligh se iyol i lu sha inja je. Akaa a igbetar la nga tesen er Aôndo u a gbe a la a lu a tahav kpishi yô. (Rom. 1:20) Zan zan nyian kpa, ka i doo Yehova kpishi u tesen agee na a a lu a kighir ga ne, sha u wasen mbacivir un sha mimi. (2 Kron. 16:9) Nahan cii kpa, Aôndo hembe lamen a vese ken Bibilo, i i lu mkaanem nam la. (Ôr Yesaia 30:21.) Aluer Bibilo ngi hemen se nyian yô, se fatyô u kaan ser ngi er ka ‘imo i i za va luee’ la nahan. Yehova kôôm se sha akaa a injaa a i nger ker la, shi taver se, shi pasen se er se doo un ishima yô.

25 Eliya lumun ishimasurun i Yehova na un hen Uwo u Horebi la je he? Yange lumun je ka u henen a hen ga! Yange ica i gba ga je tsô hide kôr tom ave, hide shi hingir profeti u jighjigh u cian kwagh ga, u hendan kwagh a mcivir u aiegh la. Aluer se kpa, se kusu mkaanem ma Aôndo a ne i nger, ma ma lu “ishimasurun i ken icighanruamabera” la ken asema a ase gbang yô, se fatyô u kaven jighjigh u nan u Eliya la.—Rom. 15:4.

^ par. 22 Alaghga tsô, ‘imo, i i za va luee’ la due hen ortyom shon u yange i vande tindi un za ôr “imo i Ter” er i pase ken 1 Utor 19:9 nahan la. Ken ivur i sha 15 la, i gba ôron kwagh u ortyom la tsô ér ka “Ter” shin Yehova. Kwagh ne umbur se kwagh u ortyom u Yehova tindi un lu hemen Mbaiserael ken taaikyôngo, u Yehova kaa ér: “Iti Yam ngi ken a Na” la. (Eks. 23:21) Se fatyô u kenden kaan gbue ser, ortyom ne lu Yesu ga, kpa doo u se fa ser, cii man Yesu va hingir or shin tar ne yô, vande lun “imo,” shin Orshua u vesen u lamen a mbacivir Yehova yô.—Yoh. 1:1.