Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH IHIAR

Yange “Zenden Vea Aôndo Imôngo Je”

Yange “Zenden Vea Aôndo Imôngo Je”

1, 2. Ka tom u nyi Noa vea tsombor na yange ve eree, man lu mbamtaver mba nyi ve tagher a mini?

TÔÔ ase wer u nenge a Noa er a er tom i tum un iyol ve a hidi a shar sha kpande a lu memen, nalegh iyol shi kenger haav mbu zege tso u a lu gban la yô. Mningem ma ve lu shighen sha tso la ger ihyuma hen ijiir la cii, shi a ungwa er ikyav vev mbi tomough mbi i lu eren tom a mi la mbi lu uvan yô. Noa ngu nengen a ônov nav ape a tem la, er ve lu eren tom kpoghuloo, manden ikpandekyon i vesen la. Kwase u Noa kua ônov nav a kasev vev cii er tom sha tso ne vea na hegen anyom ngee. Ve er tom ne gba atô, nahan kpa tom shi her vese!

2 Ior mba hen haregh la hen ér tsombor ne cii hii ihyundugh. Er Noa vea tsombor na lu gban tso la kaan ér mngerem ma deemee ma van sha tar cii yô, ior mbara lu sen ve a se ibumegh. Ve nenge ér mngerem ma deemee ma Noa lu tan ve icin sha kwagh u ma la ka ibumekwagh u una tsa kpa una er ga yô! Yange taver ve kpishi er hii ve Noa lu vihin shighe na kua shighe u tsombor na sha u eren imba ibumekwagh ngula nahan yô. Kpa, Yehova, Aôndo u Noa civir un la yô, nenge ér Noa ngu bumen a bume ga.

3. Noa yange zenden vea Aôndo imôngo nena?

3 Bibilo kaa ér: “Noa zenden vea Aôndo imôngo je.” (Ôr Genese 6:9.) Inja i mkaanem man ér nyi? Ivur la ngi kaan ér, Aôndo yange va zenden shin tar vea Noa, shin Noa yem za lu sha, lu zenden vea Aôndo ga. Kpa, er Aôndo doo Noa ishima kpishi shi ungwan imo i Aôndo yô, lu inja er un vea Yehova mba zenden imôngo er azende nahan. Anyom nga kar udubu imôngo yô, Bibilo va ôr kwagh u Noa ér: “Ka sha jighjigh u nan . . . man a na tar ibo ye.” (Heb. 11:7) Yange er kwagh ne nena? Jighjigh u nan u Noa la tese se nyi?

Orperapera u Lu ken Tar u Bo La

4, 5. Tar yange u vihi gyoghor sha ayange a Noa la nena?

4 Noa vese ken tar u yange u vihi gyoghor yô. Tar vande vihin sha ayange a Enoki, tertamen na, u un kpa lu orperapera u zende vea  Aôndo la. Enoki tsenga kaan ér iyange ngi van i a tim aferaior sha tar cii kera yô. Kpa ifer hemba dumbur sha ayange a Noa la. Sha ishigh ki Yehova yô, tar vihi, sha ci u ú mgbough a ipila. (Gen. 5:22; 6:11; Yuda 14, 15) Lu nyi i na ve tar vihi imba la yum nahana?

5 Kwagh u vihin tsung yange er hen atô u mbatyomov mba Aôndo. Ortyom ugen ken a ve, vande hemban Yehova atô, nahan a hingir Satan Diabolo, gadia yange wa Aôndo mbaaie iyol ngôgh shi mee Adam man Ifa ve er isholibo. Sha ayange a Noa la, mbatyomov mbagenev kpa hemba Yehova ato. Mbatyomov mban undu ajiir a ve sha, va shin tar, va gema ayol a ve hingir uumace, nahan ve vôso kasev mba doonashe. Mbatyomov mba moron iyol, wan ayol a ve ikyo tseegh, mba ve hemba ato mban vihi uumace vindi vindi.—Gen. 6:1, 2; Yuda 6, 7.

6. Akôraior yange vihi tar nena, man Yehova kaa ér una er nyi?

6 Mbatyomov mba ve gema ayol a ve, ve hingir uumace, ve vôso kasev ne mar ônov a kasev mbara gba akôr shi lu a agee kpishi kpaa. Bibilo yila ve ér Akôraior, inja na yô, ka “Mbaageev” mba ve zôhôn ior yô. Akôraior a wan tswam kpishi ne na yô, tar hemba vihin gban a gba kera. Sha ityôkyaa ne yô, Aôndo nenge “isholibo i or kehe sha won, man hanma mhen u ishima i nan kpaa lu u bo tseegh gbem.” Nahan Yehova kaa ér, a kuman anyom 120 yô, una tim aferaior sha cii kera.—Ôr Genese 6:3-5.

7. Er nan ve yange a lu Noa vea kwase na ican u kuran mbayev vev sha aferakaa a sha ayange a ve laa?

7 Nenge er yange a lu ican u yesen ônov ken imba tar la sha wono! Nahan kpa, Noa yese ônov nav doo doo. Yange vôso kwase u  injaa. Noa yange nyer anyom 500 yô, kwase na mar un ônov mbanomso utar, lu Shem man Ham man Yafeti. * Yange gba u Noa vea kwase na vea kura mbayev vev mban sha aferakaa a a lu za hemen sha shighe ve la. Kwagh u “ior mbaageev” kua u “ior mbaduenati” ka a doo mbayev mbakiriki kpen kpen, nahan kwagh u Akôraior a sha ayange a Noa la yange una doo mbayev mba hen shighe la. Noa vea kwase na yange vea kôrcio u yangen ônov vev u ungwan hanma kwagh u akôraior la lu eren ga, kpa lu u vea fatyô u tesen ve mimi sha kwagh u Yehova Aôndo, u a ker hanma iferkwagh cii ihyom la. Yange ve wase ônov vev mban u fan er ihyembeato man ipila i ior lu eren la i̱ na Yehova ishimavihin yô.—Gen. 6:6.

Yange gba u Noa vea kwase na vea kura mbayev vev sha ikyev i aferakaa a ior lu eren la

8. Nyian ne, mbamaren mba fan kwagh vea dondo ikyav i Noa vea kwase na la nena?

8 Mbamaren mba ainge vea kav er yange a lu Noa vea kwase ican kpishi u yesen ônov vev yô. Kape tar wase ne kpa, ihyembeato man ipila i vihi u cica cii je la. Agumaior a hembanato, wan tswam shi eren afer dumbur ken ugeri. Akaa a nan mbayev msaanyol a i eren nyian la je kpa, iv a ipila. Mbamaren mba fan kwagh ka ve nôngo sha afatyô ve cii ve wase mbayev vev sha u tesen ve kwagh u Yehova, Aôndo u bem, u a we ishima u va karen hanma inja ipilagh cii kera la. (Ps. 11:5; 37:10, 11) Ken tar u bo ne je kpa, mbamaren vea fatyô u tesen ônov vev u eren kwagh u vough! Noa vea kwase na kpa yange ve kôrcio. Ônov vev vese, lu ior mba injaav, shi ve vôso kasev mba ve kpa gba ve ishima u civir Aôndo u mimi, Yehova yô.

“Er Tso”

9, 10. (a) Ka tindi u Yehova u nyi yange gema uma u Noa? (b) Yehova yange kaa a Noa ér a̱ gba tso la nena, shi yange pase un ityôkyaa i gban tso la kaa ér nyi?

9 Iyange igen yô, Yehova ôr kwagh a Noa, or u civir un sha mimi ne, u yange gema uma na igbekeke yô. A pase un er Un we ishima u timin tar yô. Aôndo kaa a Noa ér: “Er tso sha kon u gofer.”—Gen. 6:14.

10 Tso u Aôndo kaa a Noa ér a gba la, lu er utso mba se fe ne ga. Tso la yange lu a ishigh shin ityôtsoo shin ijimetso shin naha tsoogh kpaa ga. Tso ne kehe, er zegeakwati nahan. Yehova yange tese Noa vighe vighe er una gba tso la yô, a pase un iniembe man ityaven kua er una shighe un mningem kimi man ken won la cii. Shi a pase Noa ityôkyaa kpaa, a kaa ér: “Me va a mngerem sha tar deemee, . . . hanma kwagh u sha tar cii una kpe.” Nahan kpa, Yehova er iceghzwa a Noa ér: “Ú nyôr ken tso la, we a ônov ou, man kwase wou man kasev mba ônov ou a we imôngo.” Shi gba u Noa una tsua hanma kwagh u uma cii una nyôr a mi ken tso la. Yange gba u á lu  akaauma a ken tso la tseegh aa war Mngerem ma Deemee mara ye.—Gen. 6:17-20.

Noa vea tsombor na er tom imôngo sha u eren kwagh u Aôndo kaa ér ve er la

11, 12. Ka tom u vesen u nyi yange gba u Noa una eree, man yange er nena?

11 Tom u i kaa a Noa ér a̱ er la lu u kiriki ga. Yange gba u tso la una lu zegetso, iniembe ia lu aseva 300, igbanger na ia lu aseva 50, ityaven na di ia lu aseva 30. Utso mba i eren sha ikyon nyian ne je kpa yina sha tso la ica je. Noa yange cia u eren tom ne ér ngu ican yumuu, yange gba ijir shin kera er akaa agen er i tese un nahan ga, sha er una er u zange yôô? Bibilo kaa ér: “Kwagh u Aôndo kaa [Noa] la cii, a er sha mi je.”—Gen. 6:22.

12 Tom ne yange u tôô anyom kpishi, alaghga je yô, i er u kuma anyom 40 shin 50 nahan. Yange gba u a gber ikyon, a tôndo i, shi a menger atôôn a ikyon la, a pav ikyon shon shi a gba i tsembelee, maa a zua i imôngo. Lu u tso ne una lu a ukpo ker utar, shi una lu a ayou, shi una lu a hunda hen imbusu. Ikyav tese ér, tso ne lu a uwindou sha kpo u sha la, shi i san un sha gbenda u mngerem ma a haa sha mi, kpa ma a kua a haa shi inya yô.—Gen. 6:14-16.

13. Noa yange er nyi tom igen, i alaghga i̱ hemba taver a tso u gbana, man ior nenge tom na la nena?

13 Er anyom lu karen, shi tom u gban tso kpa lu yemen hemen hemen la, yange a saan Noa iyol u nengen er tsombor na cii lu eren tom ne a na imôngo yô. Kpa tom ugenegh gema lu u alaghga yange ua hemba taver a tom u gban tso la yô. Bibilo kaa ér Noa lu or u “yôôn kwagh u perapera.” (Ôr 2 Peteru 2:5.) Noa hemen tsombor na sha u tan aferaior a sha ayange a na la icin kpoghuloo sha kwagh u mtim u lu van la. Ior mbara ungwa icintan la, nahan ve er nena? Yesu Kristu ôr kwagh u za hemen sha shighe u Noa la ér, ior mbara ungwa kpa “ve fa ga.” A kaa ér ve tume ityough eren akaa a uma ne; ve lu yan akaa, man akaa, eren kasev shi nan kasev ken unoo, ve wa ikyo sha icin i Noa lu tan ve la ga. (Mat. 24:37-39) Mbagenev yange vea lu sen un kua tsombor na je ka u tunan ga, shi alaghga mbagenev anger un shin hendan a na kpoghuloo je kpaa. Adooga je yô, mbagenev za vihi tom na la, sha u a̱ de kera ze hemen ga yô.

Er ikyav tese ér Yehova lu veren Noa doo doo nahan kpa, ior venda u ungwan loho u a lu pasen la, shi ve naha un tar

14. Icombor i Mbakristu nyian ia fatyô u henen nyi hen Noa man tsombor na?

14 Nahan kpa, Noa vea tsombor na gba uwer ga cii. Shin er ior nenge tom u ve lu eren la ér ka ibume tom, u sha kwar ikyaa ga nahan kpa, ve za hemen her. Nyian ne, icombor i Mbakristu ia fatyô u henen kwagh ken jighjigh u nan u Noa man tsombor na la kpishi je. Se kpa se mba uma hen shighe u Bibilo i yer ér ka “ayange a masejime” a tar ne yô. (2 Tim. 3:1) Yesu yange kaa ér shighe wase ne una lu er ayange a Noa gba tso la nahan. Aluer kwagh gba ior sha loho u Tartor u Aôndo, u Mbakristu ve pasen ne ga, shin mba sen ve ibumegh, shin tôvon ve a ican je kpa, doo u vea umbur kwagh u Noa la. Ka ve ve hii tagher a mbamtaver mban nahan ga.

 “Nyôr Nen ken Tso”

15. Shighe u Noa zurum anyom 600 la, lu nyi i er unu?

15 Anyom nga kar kpishi yô, i gba tso la mase shin kpuaa. Shighe u Noa zurum anyom 600 la, ior nav mbagenev saa ku. Ter na Lameki kpe. * Shi anyom nga kar ataan yô, Metusela, tertamen u Noa kpa kpe, lu anyom 969. Ior mba i er kwagh ve ken Bibilo cii, lu un hemba tsan sha won ye. (Gen. 5:27) Metusela man Lameki yange ve kohol Adam, or u hiihii la uma.

16, 17. (a) Shighe u Noa lu anyom 600 la, ka loho u he u nyi yange zua a mini? (b) Pase kwagh u kpilighyol u Noa vea tsombor na yange ve nenge a mi yô.

16 Noa ivin anyom 600 yô, Yehova Aôndo kaa a na ér: “We a ya wou cii, nyôr nen ken tso.” Aôndo shi kaa a Noa ér a nyôr a annyamev atô kposo kposo ken tso; inyam i wang, i í doo u nan nagh a mi yô, itiankarihiar itiankarihiar, igen yô, i̱ lu ihiar ihiar.—Gen. 7:1-3.

17 Mnyer u inyam kposo kposo nyôr ken tso ne yange a lu kwagh u doon kenger u or a hungur a mi mayange ga. Inyam uderi imôngo, i lun atô kposo kposo, i zenden man i purugh man i kpelan a kpela inya, kua inyam i tsuen a tsue, i kehen man i kehen ga, i vihin tu man i vihin tu ga cii nyôr ken tso la. Ityôkyaa ngi i se hen ser Noa yange una kohol inyamtoho la cii ken ityôgh shin una lu kumban í,  nôngon ér i̱ kar i̱ za nyôr ken tso la ga. Bibilo kaa ér, inyam ne cii ‘va hen Noa ken tso’ la.—Gen. 7:9.

18, 19. (a) Se fatyô u tôvon sha mbampin mba mbatanakperan ka ve lu a mi sha akaa a Bibilo i er sha kwagh u Noa la nena? (b) Se nenge a kwaghfan u Yehova sha gbenda u yange tsua u yiman inyam i a gbe la nena?

18 Alaghga mbatanakperan sha kwagh vea pine ér: ‘Imbakwagh la nahan ia fatyô u eren je he? Man inyamtoho atô kposo kposo nahan ia fatyô u lun ijiir i môm bem bem kpa?’ Kpa hen ase kwagh ne: U hen wer Aôndo u a gbe sha man tar cii la una fatyô u kôôm inyam i a gbe i la, dughun mciem man kume ken i kera sha er ia lu bem bem gaa? Umbur wer, ka Yehova Aôndo yange gba annyimav cii ye. Shi ka un kpaa yange va pav Zegemnger u Nyian shi er iyange tile jigh jigh ye. Nahan ka kwagh u sha shighe u Noa ne ve Aôndo yange fatyô u eren ga yee? Yange er hanma kwagh er i pase ken Bibilo nahan vough!

19 Aôndo yange una soo yô, ma yima inyam i a gbe la sha ma gbenda ugen. Nahan kpa, Aôndo er kwagh sha kwaghfan, gadia yange tsua u yiman inyam ne sha gbenda u ú umbur se kwagh u jighjigh u Aôndo na uumace sha hiihii ve gema akaauma a sha tar cii wa sha ikyev ve ér ve nengen sha a la. (Gen. 1:28) Mbamaren kpishi nyian mba er ônov vev kwagh u Noa la sha u tesen ve er Yehova a we uumace man annyamev mba a gbe mbara cii ikyo yô.

20. Noa vea tsombor na yange vea hingir sha hurugh hurugh ken kasua u masetyô cii man Mngerem ma Deemee va la sha ci u nyi?

20 Yehova kaa a Noa ér mase shin ayange ataankarahar Mngerem ma Deemee ma a va. Tsombor ne yange ua hingir sha hurugh hurugh hen shighe ne sha u sôron akaa. Gbidye ase kwar nenge er tom u nyôron a annyamev kua kwaghyan u annyamev man u tsombor u  Noa kua ikyav vev ken tso vough vough la yange ua lu u kiriki ga yô. Kwase u Noa vea kasev mba ônov nav cii, alaghga yange vea hemba veren ishima u sôron ijiir i tsombor la ua lu her shin tso la, sha er a kpe ve iyol yô.

21, 22. (a) Ieren i ior mba sha ayange a Noa la i̱ kpiligh se iyol ga sha ci u nyi? (b) Lu hanma shighe nahan tarnahan u ior lu nahan Noa vea tsombor na la kuree?

21 Kpa ior mba hen haregh ve la di ye? Er ve nenge ikyav tese wang ér Yehova ngu veren Noa doo doo kua hanma kwagh u lu eren nahan kpa, ve ver ishima “ve fa” kwagh u lu zan hemen la “ga.” Yange ve nenge er annyamev tume nongo nyôron ken tso lugh lugh yô. Kpa ieren ve ne i de kpiligh se iyol ga. Nyian kpa, kwagh gba ior sha akaa a a lu tesen wang ér se mba ken ayange a masejime a tar ne la ga, vough er shighe la kpa lu nahan. Shi er apostoli Peteru yange tsengaôron nahan, mbanahantar due a tarnahan ve, mba sen mba ve lu ungwa icintan i Aôndo la. (Ôr 2 Peteru 3:3-6.) Kape Noa man tsombor na kpa, ior naha ve tar je la.

22 Lu hanma shighe nahan tarnahan ve la kuree? Bibilo kaa ér, Noa nyer a tsombor na kua annyamev cii ken tso la yô, “[Yehova] maa wuhe un kimi.” Aluer mbanahantar mbara yange vea lu her ikyua yô, kwagh u Aôndo er ne cir ve zwa. Kpa una cir ve zwa ga yô, ura gema cir ve zwa, sha ci u u hii u nôôn! U za hemen u nôôn zan zan mngerem va sha tar deemee, hemba tar elegh elegh, er Yehova kaa nahan.—Gen. 7:16-21.

23. (a) Er nan ve se fe ser ku u aferaior a sha ayange a Noa la doo Yehova ga? (b) Doo u se kav jighjigh u nan u Noa la nyian sha ci u nyi?

23 Ku u aferaior la yange u doo Yehovaa? Ei! (Esek. 33:11) Yange na ve ian gôgônan ér ve gema anza ve a bo la, ve gema eren kwagh u dedoo. Yange ma ve fatyô u eren nahan je kpa? Ikyav i Noa la tese ér ma ve fatyô. Er Noa zenden vea Yehova shi ungwan imo na sha akaa cii yô, tese ér ve kpa ma ve fatyô u eren nahan sha u vea war yô. Sha nahan yô, jighjigh u nan u Noa la na tar u sha ayange a na la ibo. Noa tese ér ior mba sha ayange a na la ma ve kôrcio u eren ishima i Aôndo. Jighjigh na la yima un vea tsombor na cii. Aluer u dondo jighjigh u Noa la yô, we kpa alaghga u yima iyol you kua ior ou cii. U fatyô u zenden vea Yehova Aôndo, una lu ijende you, er Noa nahan. Man u za hemen u lun ijende na gbem sha won!

^ par. 7 Ior mba sha ayange la hemban tsan a ior mba ainge ica je. Mtse u ve tsaan kpishi la lu sha ci u ve hemba lun ikyua a mlu u vough u Adam man Ifa lu ker, cii ve va mase eren isholibo la.

^ par. 15 Lameki yange ii wan na iti ér Noa, man alaghga inja i iti la ér, “Mmem” shin “Msurshima.” Lameki yange tsengaôron ér Noa una va er kwagh u zuan sha inja i iti na la, sha ci u una na uumace mmem sha tom u ican u yange ve lu eren sha tar u Aôndo wa u ifan la. (Gen. 5:28, 29) Kpa Lameki lu uma nenge mkur u kwaghôron na u profeti ne ga. Alaghga mngerem ma demee mara yange ma tim ngô u Noa kua anmgbianev nav mba nomso man mba kasev kpaa cii.